Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mréti mrèm tudi mŕjem stil. mrjèm nedov., mŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) knjiž. 1. umirati: ti ljudje mrejo brez strahu;
otroci so mrli od gladu;
množično so mrli za to boleznijo / ekspr.: mrem ob misli, da si v nevarnosti; duša mu je mrla od hrepenenja; od žalosti, zastar. žalosti mi mre srce // ekspr. izgubljati se, izginjati: glasovi večernega zvona mrejo; pesem je mrla nekje za gozdom / misli mrejo; upanje je počasi mrlo 2. ekspr. slabeti, hirati: mre brez doma, miru;
mreti od bolečin, strašnih muk;
v bridkosti, nesreči mre / marjetica mre v travi 3. ekspr., v zvezi s po, za zelo hrepeneti: mrl je po domovini, gorah, lepoti;
v začetku je gorel in mrl za njo
● knjiž., ekspr. ob pogledu na to lepoto oko strmi in mre človek je zelo navdušen; preg. ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli mróč tudi mrjóč -a -e:
mroč od lakote; srce, po tebi mroče; zadnja svetloba mročega dneva; v soju mroče mesečine; sam.: z mročimi sočustvovati, trpeti
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izumréti -mrèm tudi izumréti -mŕjem, star. izumréti -mrjèm dov. izumŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Ta rodbina je že izumrla
mréti mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati; poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|
odmréti -mrèm tudi odmréti -mŕjem, star. odmréti -mrjèm dov. odmŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Celice ~ejo; poud. V tej reki je življenje odmrlo |se je nehalo|
pomréti -mrèm tudi pomréti -mŕjem, star. pomréti -mrjèm dov. pomŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Njegovi vrstniki so pomrli
premréti -mrèm tudi premréti -mŕjem, star. premréti -mrjèm dov. premŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) ~ od mraza
umréti umrèm tudi umréti umŕjem, star. umréti umrjèm dov. umŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Bolnik je umrl; umreti od česa ~ ~ mraza; poud. skoraj ~ ~ smeha |zelo se smejati|; umreti za koga/kaj ~ ~ domovino |pasti v boju|; umreti za čim ~ ~ kapjo
zamréti -mrèm tudi zamréti -mŕjem, star. zamréti -mrjèm dov. zamŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) poud. |postopno prenehati biti, obstajati|: Življenje v jezeru je zamrlo; Pogovor ~e; Glas ji je zamrl v grlu |umolknila je|; neobč. Noge so mu zamrle otrpnile, odrevenele
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izumīrati – glej mrẹ́ti, umrẹ́ti
izumrẹ́ti – glej mrẹ́ti, umrẹ́ti
izumȓtje – glej mrẹ́ti, umrẹ́ti
móra -e ž
morīti -ím nedov.
mrȁz mráza m
mrẹ́ti mrȅm in mŕjem nedov.
mrhovína -e ž
mŕtev -tva prid.
mŕva -e ž
odmȍr -óra m
premȍr -óra m
premŕl -a prid.
smȓt -i ž
štẹ́ti štẹ̑jem nedov.
umīrati – glej mrẹ́ti, umrẹ́ti
umrẹ́ti umrȅm in umŕjem dov.
umrljīv – glej mrẹ́ti, umrẹ́ti
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hüdóuba in hüdóba -e ž
1. hudobija: naj me ne ſzkvari hüdouba moja KŠ 1754, 228; ſtera je naj dühovnejſa hüdouba KŠ 1771, 446; i jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; naj káksa hüdouba k-sivini, ona pa vö nemore KOJ 1845, 53; bláznikov Hüdôba tebé blôdi KAJ 1848, 237; nai ſze te greisnik poverné od ſzvoje hüdoube SM 1747, 8; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; od vſze hüdoube zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; Na náſz od düſevne hüdoube oſzlobodi KMK 1780, 30; od gládi, i druge hüdoube vari nász BKM 1789, 345; nesetüje môdro Hüdôbe odüriti KAJ 1848, 147; teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 10; zgoni zmojega ſzrczá vſzo hüdoubo KŠ 1754, 238; da bi nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; Znajoucsi pa Jezus hüdoubo nyihovo KŠ 1771, 73; i prisesztno hüdoubo od nász odvzemi KM 1783, 22; Odürjávajo hüdoubo BKM 1789, 140; Nazâ plácsa hüdôbo nepriátelom mojim TA 1848, 43; ne naſzledüimo Deczo nego vu máloj hüdoubi TF 1715, 8; csi vu ſzvojoj hüdoubi vmerjéjo KŠ 1771, 35; Napunyeni vſzákov hüdoubov KŠ 1771, 449; Naj me bar ſztrási ſzvom hüdoubom SŠ 1796, 72; ráj gotov mrêti, Kako ſz-hüdôbov 'ziveti BRM 1823, 308; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ládajo, prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1771, 587; na ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134
2. teža, težava: Zadoſztaje dnévi hudouba nyegova KŠ 1771, 21
míli -a -o prid. mil, drag: z ſzrczá mi je milo to lüſztvo KŠ 1771, 52; námje potreibna ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; molimo Bogá za miloga nasega Krála KOJ 1848, 123; Mi verjemo vu Jezusi, .. I milom zvelicsiteli KAJ 1848, 9; V-trdnom milom sorsi ti je Tü 'ziveti, mrêti AIP 1876, br. 6, 1
sílno prisl.
1. silno, močno: Vszi moy nepriatelie moreio ſze ſzilno presztrasiti ABC 1725, A8a; a ſze ſzilno, ino mocsno peklénszki ogyen iszkri KM 1783, 291; Kaj ſze nyidva tak mocsno Vküpe vdárita ſzilno BKM 1789, 98; Jurisics tak ſiuno znáo Koszeg brániti KOJ 1848, 79
2. hitro: Ali gda Ábſolon na muleki ſzedécsi ſzilno po lougi gezdo KM 1796, 64; Ali csi mi szvéta právda tvoja veli szilno mrêti KAJ 1848, 245
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mreti [mrẹ́ti mŕjem]
(umreti) dovršni glagolumreti
pomreti [pomrẹ́ti pomŕjem]
dovršni glagolumreti
premreti [premrẹ́ti premŕjem]
in [premrȅm]
dovršni glagolpremreti, tj. postati negiben, tog, manj občutljiv zaradi mraza
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mreti nedov., consumor siti, merjem od ṡheje, konez jemlem
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mreti mrjem nedov. umirati: Nepametnu ſturi, ta kateri ſe hozhe perpraulat k' eni dobri ſmerti ob taiſti uri kadar sazhne mreti nedol. ǀ velika tedaj nepamet taiste greshne duſhe! katera do puſledne ure zhaka G. Bogu ſe offrat, kadar vſhe sazhne mrejti nedol. ǀ shiveozh je vſelej v' semlo gledal, v'to tudi gleda, kadar merjè 3. ed. ǀ ludje ſo od lakote merli del. mn. m ǀ ludje So od lakoti merly del. mn. m
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mreti glag. nedov. ♦ P: 11 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TL 1567, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
tjakajmreti (tjakaj mreti) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Slovenski lingvistični atlas 1
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mreti ► mˈrėːt ˈmr̥jen nedov.
Število zadetkov: 50