Tiskanje

káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kurji pot [kȗrji pọ̑t] samostalniška zveza moškega spola

mrzel pot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrazen [mrázǝn] pridevnik

ki ga rado zebe; zmrzljiv
mrzel, hladen

PRIMERJAJ: mrazljiv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrazljiv [mrazljív] pridevnik

ki ga rado zebe; zmrzljiv
mrzel, hladen

PRIMERJAJ: mrazen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mŕzəł, -zla, adj. kalt; mrzla soba, peč; mrzlo je; — (fig.) mrzlo sprejemanje, kalte Aufnahme, Jap. (Prid.); — mrzla žlahta, weitschichtige Verwandtschaft, M.; mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrzel [mŕzǝu̯] pridevnik

mrzel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrzel pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

mrzel prid., F17, alsus, -a, -um, marsil; aquilonius ventus, marẛel veiter; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervere, omraṡiti, merṡlu ſturiti, ohladiti; febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu marṡlu ṡkupai; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; frigere, merṡlu biti; frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati; frigidus, -a, -um, merṡel; gelidus, -a, -um, ledèn, marṡel; imber gelidus, merṡel deṡh; inalgescere, ṡmarsniti, marṡlu ratati; incallidus, -a, -um, negorák, merṡel; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó; perfrigidus, -a, -um, ſylnu marṡel; praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu marṡil; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrzel -zla prid. mrzel, hladen: mersu im. ed. m k' Svetimu Obhaili perſtopish ǀ Takorshne bi mogal perglihat vni shivali Salamandra imenovani, katera je taku mersla im. ed. ž de nemore shiveti, ampak v'ogni ǀ pod frai nebeſſamy bi mogli prebivat, inu od mersliga rod. ed. m, inu mokriga Luffta konez vſeti ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi mersli daj. ed. ž dushi ǀ ta reuni zhlovek merſu tož. ed. m put poti ǀ je enu merslu tož. ed. s ſerze pruti G. Bogu imel ǀ bi bil imel poſtavit mersle tož. mn. ž rezhy, de bi ga hladile

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrzel pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrzel prid. ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mr̀zeo tudi mr̀zel -zla -o prid. mrzel: ka ſzi nej ni mrzeo, ni topeo KŠ 1771, 773; Jáko mrzel zimski dén je bio KAJ 1870, 61; Na drevje mrzel de'zd'z ide AI 1875, br. 1, 6; eden pehár mrzle vodé KŠ 1771, 34; jelen setuje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; i mrzlo lübézen prilo'sim KM 1790, 108; v čistoj i mrzloj vodi AI 1878, 3; nad mrzlim blágom AI 1878, 8; Poviti vmrzle plenicze BKM 1789, 57
mrzléši -a -e mrzlejši: nego i mrzlese dr'zéle jeszo KAJ 1870, 93
nájmrzléjši -a -e najbolj mrzel: Máčko nájdemo povsédi zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrzloten [mrzlótǝn] pridevnik

hladen, mrzel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.-C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

strnìšče tudi strnjìšče -a s strnišče: Drevje, szüho sztrnyiscse KAJ 1870, 63; Csi záto ſto czimpra na té fundamentom zláto ſzinou, ſztrniſcse KŠ 1771, 495; i mrzel veter fücska po szühom sztrnyiscsi KAJ 1870, 101; osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi i sztrnyiscsaj KAJ 1870, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zmrzel -zla prid. 1. mrzel, hladen: tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte, cellu tvoje truplu terdu, inu ſmershlu im. ed. s ǀ byshimo od tiga smersliga rod. ed. m greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kadar vidish eniga naſiga od mrasa smersliga tož. ed. m ži., inu ga nepokrijesh ǀ bodò terdi kakor led, inu diamant, inu ſmersli im. mn. m kakor ſnejh ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi or. mn. shpishamij sa dobru vſeli 2. hladen, negoreč, malodušen: grè s' Zerkue ble smersla im. ed. ž, kakor je bila poprei ǀ resgreje kar je smersliga rod. ed. s, inu szhisti kar je umadesheniga ǀ Oh nehualeshni karsheniki! Oh terdiga, ſmersliga rod. ed. s ſerza ǀ de bi skuſi gorkuto boshie beſſede ſigrela ſvoje ſmerslu tož. ed. s ſerze ǀ Smersla im. dv. m gvishnu ſta bila una dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus ǀ vſi ſmersli im. mn. m oſtanemo ǀ de bi ſi lih vashe ſerza sdaj ſmersle im. mn. ž/s bile ǀ s'smerslih rod. mn. ſtury gorezhe od ognia lubesni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle tož. mn. ž/s ſarze teh ludy ǀ nyh smersla tož. mn. s ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ njeh temna, inu ſmersla tož. mn. s ſerza je bila reſuetila

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zúnaj, I. adv. draußen, außerhalb; zunaj mrzel veter brije; danes še nisem bil zunaj (= iz hiše), Cig.; z. rastoča rastlina, eine exogene Pflanze, Tuš. (B.); — II. praep. c. gen. außerhalb; z. mesta; z. tega = razen tega, Cig.; — prim. izunaj; izvunaj; (iz vuna, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.