àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki.
Primer:
- Ta človek je moj dober prijatelj.
- Mucek ima svoj poseben način vedenja.
Kakšno pravilo je v veljavi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
máv medm. (ȃ) posnema glas mačke: mav, mav, je prosil mucek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mikan ► ˈmikan -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mikec ► ˈmikac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mȗc -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
múcek -cka m (ȗ) 1. ljubk. maček1:
mucek leži na soncu in dremlje;
črn mucek / okrog mačke je bilo pet (mladih) muckov 2. pog., ekspr. moški, navadno mlad, prikupen, ali otrok: prikupen mucek si / kot nagovor: na svidenje, mucek; o ti moj mucek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
múcek -cka m živ. (ȗ) manjš.; ljubk. ~ se prilizuje |maček|; člov., ljubk. |prikupen moški, otrok|múcka -e ž (ȗ) manjš.; ljubk. |mačka|; člov., ljubk. |prikupna ženska, otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
múcek -cka
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
mȗcek – glej mȗc
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mȗcək, -cka, m. dem. muc.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mucek
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mucek gl.
mikec, mikan
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
péstovanček in pestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr. 1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil otrokov pestovanček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pohléven-vna -opridevnikposlušen, skromen
- kdo/kaj biti pohleven kot kaj
netežaven, nenapadalen
- kdo/kaj biti/postati pohleven kot kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
prijázen-zna -opridevnikprijateljski
- kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
- , kdo/kaj biti prijazen s kom/čim
prijeten, dostopen
- kaj biti prijazen do koga
- , kaj biti prijazen za koga/kaj
ugoden, neškodljiv
- kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
- , kaj biti prijazen s kom/čim
- , kaj biti prijazen za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
spòl Frazemi s sestavino spòl:
lépi spòl,
lépši spòl,
močnéjši spòl,
môčni spòl,
néžnejši spòl,
néžni spòl,
šíbkéjši spòl
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
vékati vékam nedovršni glagol [vékati] 1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
3. ekspresivno prihajati iz rodil
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *vę, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.