Zanima me, kaj pomeni načeloma mora? Ali mora ali da obstaja še kaka druga možnost? Ali je odvisno od primera do primera ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.
Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:
Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …
V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.
Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:
Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):
§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih; § 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo: § 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«. § 855 Pomni
Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?
Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:
to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?
Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.
Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali obstaja znak (črka) za grleni r in kako ga zapišemo? Morda ima tako črko kakšen drug narod? (V premem govoru – da poudariš, da je ta oseba rkala – uporabljala grleni r.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:
"do konca natiskanja"
Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno izgovori beseda Wi-Fi. Ali je pravilno vajfaj, vifi ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V reviji Jysk sem naletela na besedo poličnik ob fotografiji stojala s policami (regal) -- zanima me, zakaj te besede ni v slovarju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Na internetu je veliko različnih informacij, ki se prav tako razlikujejo od literature glede izraznih razmerjih med besedami. Kakšne so uradne definicije enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:
Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.
In podobni primeri.
Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prebivalci Dagestana so med drugim Laki, po narodnosti je on Lak, kako pa je ona – Lakinja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali me lahko usmerite glede zapisovanja imen severnoameriških indijanskih ljudstev, npr. Suji, Navajo, Mohawk, Puyallup, Hopi, Pajut itd. Se načeloma držimo zapisov v ameriški angleščini, razen ko gre za že uveljavljene slovenske zapise (npr. Apači ali Komanči), ali pa obstaja kakšno drugačno pravilo? Prevajam zgodovino ZDA Howarda Zinna, v kateri so omenjena vsa zgoraj navedena ljudstva (in morda še kakšno).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno sklanja ime francoskega kraja Honfleur.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako v slovenščini zapisati npr. imena in priimke tenških igralcev Miloša Raonića in Andree Petković?
Prvi je rojen v Črni gori, pri treh letih se je preselil v Kanado in je državljan Kanade, druga pa je rojena v Tuzli in od šestega meseca živi v Nemčiji in je tudi državljanka Nemčije.
Kanadčani Raonića zapisujejo Milos Raonic, Nemci Petkovićevo Andrea Petkovic, kar mi je razumljivo. Ampak kako naj v slovenščini pravilno zapisujemo oba igralca, s šumniki ali brez? To sta sicer le dva od številnih primerov.
Kako pa je z zapisi imen klubov kot so Fenerbahče (Fenerbahçe), Bešiktaš (Beşiktaş) (oba turška kluba) in recimo grški Olympiacos, ki ga v medijih najdemo poslovenjenega in v izvirniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako bi pravilno prevedli ang. governorate v smislu arab. muhafaza, ki pomeni (večjo) upravno enoto (zlasti) v državah Bližnjega vzhoda oz. Severne Afrike (npr. v Egiput, Siriji, Libanonu)? Na spletu sem zasledila:
Pogosto se governorate v slovenščino prevaja kar kot provinca, pokrajina ali okrožje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.
V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.
VečpomenkeNaslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:
Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kateri spol in sklon uporabimo v odvisnem stavku (odvisnik se nanaša na vse dele sestavljenega predmeta)?
Navesti je treba institucijo, organ, urad ali agencijo, ki so akt sprejeli/ki je akt sprejela.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V njem namreč deluje 45 tisoč operativnih, torej aktivnih gasilcev, 700 gorskih in 200 jamarskih reševalcev, 2 enoti kinologov z 200 vodniki in psi, potapljaška reševalna služba, taborniki, skavti ...
Ali je v zgornji povedi pravilna raba glagola v ednini ali bi moral biti glagol v množini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Vljudno prosim za pomoč pri rabi vejice v konkretnem primeru. Menim, da je v spodnjem primeru za besedo bel vejica – ali se motim?
Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, zakaj v medijih ne razlikujejo med pojmoma volilec in volilni upravičenec in kakšno je vaše mnenje o pomenski razliki med obema.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)
V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:
V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.
Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:
Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen
Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali je ustrezno, da se za večjo jasnost v besedilu odločimo, da bomo pred kratico zapisali splošni izraz, ki izvira že iz samega imena pojma, ki ga kratica poimenuje.
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize (UMAR) Primer: Odločitev urada UMAR pričakujemo v prihodnjih dneh.
Ali je ustrezneje, da – če se odločimo splošni izraz načeloma dodajati – potem izraz "urad" dodajamo v celotnem besedilu ali samo v sklonih, ki niso imenovalniški, pri katerih je razumevanje nekoliko oteženo?
Primer: Odločitev urada UMAR pričakujemo v prihodnjih dneh. (Urad) UMAR je odločitev že sprejel, ni pa je še objavil.
Ali je kakšna razlika, kadar gre za bolj ali manj znane/neznane kratice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kaj je pravilno: enovit magistrski program ali enoviti magistrski program?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Spoštovani, prosim za nasvet glede sklanjanja imena podjetja. Ali se lahko uporablja: (npr. ime podjetja je Lupos, d. o. o.). Primeri:
Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.
Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:
Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.
V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.
Ali mi lahko obrazložite to dilemo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kakšno izgovarjavo svetujete za ime bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus: kóvid-, kôvid- ali kovíd-? Slišimo pretežno kóvid-, ampak to ne gre skupaj s posplošeno širitvijo o pred v. Ime je najverjetneje okrnjeno iz ko[róna]ví[rus], torej bi lahko rekli tudi kovíd- ali pa mogoče celo dvonaglasno kòvíd- ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V členu 938 v Pravopisu 2001 piše, da imajo nekatera imena, ki so čisto podomačena (Marjan, Damjan, Florjan), ohranjeno tudi dvojnico z i (Marijan, Damijan, Florijan). Ali se ta i vedno izgovarja? Kaj pa pri imenu Abigajila? Ali bi bilo bolj ustrezno ime brez i?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako smisleno prevedemo angleško besedo debriefing?
Debrifing after resuscitation ali critical incidentdebriefing?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Rad bi vas okaral glede odgovora, ki ste ga sestavili nekemu vpraševalcu (pravilneje je vpraševalec in ne spraševalec, ampak to se ne tiče tega).
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1156/kako-se-imenuje-pripadnica-romov
Na zgornjem naslovu ste namreč odgovorili napačno, saj SP 2001 navaja iztočnico Rom takole:
Róm -a m, preb. i. (ọ̑) Róminja -e ž, preb. i. (ọ̑) rómski -a -o (ọ̑)
Torej Rom ženskega spola je Rominja in ne Romkinja! Ali ste mogoče že slišali tudi za Švedkinjo? Ne, ker to ne obstaja. Torej, popravite svoj odgovor. SP 2001 je de facto standard in zato prosim, da se ga upošteva.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako se pravilno sklanja priimek Štorgelj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pišem članek o Gvatemali, in imam probleme z uporabo besed Guatemala in Antigua.
A ime mesta Antigua pišem poslovenjeno kot Antigva ali pustim v originalu Antigua? V kolikor ga ne slovenim, kako ga potem sklanjam? Antigua, Antigve, Antigvi... ali Antigua, Antigue, Antigui...
Ime glavnega mesta Gvatemale poslovenim ali pustim v originalu? Če uporabim besedno zvezo mesto Gvatemala ... potem Gvatemala tudi sklanjam ali samo besedo mesto? Npr mestoGvatemala, mestuGvatemali, itd ali mesto Gvatemala, mestu Gvatemala itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako ustrezno zapišemo različne vrste sporočil: jaz-sporočilo ali jazsporočilo (in po enaki logiki za ti-, mi- sporočila).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako je prav: v smeri urinega kazalca ali urnega kazalca?
SP preusmeri na urni kazalec, ampak ne vem, zakaj. Meni je povsem logična pridevniška izpeljava urin. Kakšna je razlika med urin in urni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je pravilna raba predloga s/z v tem stavku: Pogasimo ga s/z CO2.
Če formulo preberemo kot "ce o dva", potem je smiselno uporabiti predlog s, če pa to preberemo kot "ogljikov dioksid", je smiselna uporaba predloga z. Kako je torej pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Večkrat sem v zadregi, kdaj uporabiti veznik saj in kdaj veznik ker. Na primer: Nekaj učencev si gledališke predstave ni ogledalo, saj / ker so v šolo prišli prepozno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Piaf je psevdonim francoske šansonjerke Edith Gassion, pariškega vrabčka; piaf = vrabček. Zanima me, kaj je v slovenščini ustrezneje uporabljati: Piafova ali Piaf?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.
Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)
Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Mi lahko, prosim, pojasnite, kakšna so pravila glede ležečega tiska za dele besedila v tujem jeziku? Ležeči tisk načeloma uporabljamo za naslove knjig in časopisov ter tujih besed, ki se pojavijo ob slovenskih. Kako pa je z ostalimi primeri, denimo pri nazivih organizacij ali naslovih uredb, standardov, stavb in podobno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kam postavimo končno ločilo pri izpuščenem delu citata.
Najlepša hvala za odgovor.
Izpuščeni sta tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«
Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/ Peta poved.«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me raba končnih in nekončnih ločil v naslednjih primerih (primeri so iz učbenika za matematiko).
Oba zmnožka razčlenimo in dobimo= 3 (3x − 4y)
Oglej si trikotnik in izberi ustrezno možnost. Velikost kota je pri oglišču enaka Q = a − b Q = a − b/2 Q = a b/2
V obeh primerih gre za povedi, zapisane v 2 vrsticah (zaradi preglednosti). Ali je mogoče v takšnih primerih končno ločilo izpustiti? Kako je z rabo dvopičja? Če končamo prvi del z dvopičjem, ali je potem končno ločilo nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Na televiziji izgovarjajo priimek grškega politika Samarasa z naglasom na drugem a-ju. Grška wikipedija ima naglas na tretjem a-ju.
V prejšnji teden je voditelj v Odmevih celo v angleščini naglasil tretji a, kasneje v slovenščini pa drugi a, očitno v slovenščini priimek zavestno izgovarja drugače. A ko so na zadnjem zlogu naglašena francoska imena, na naši televiziji prevzemajo tudi naglas, na primer Dominique (Strauss Kahn).
Po kakšnem slovničnem pravilu priimku Samaras v slovenščini spreminjamo naglas, imenom kot Dominique ali priimkom kot Pinochet pa ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Katera varianta je pravilna in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Nam lahko sporočite svoje mnenje o zapisu besede amonijak? Predvsem nas zanima, ali so (glede na rabo, pri kateri trenutno vztrajajo kemiki, ki se sklicujejo na novo nomenklaturo po IUPAC, ki jo je prevedlo in, kot pravijo, sprejelo Slovensko kemijsko društvo) mogoče v prihodnje predvidene kake spremembe v pravopisu -- da bi bil poleg zapisa »amonijak« mogoče dovoljen tudi zapis »amoniak«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali se v slovenščini lahko uporablja okrajšava max. za maksimalno? Max. vložek: 4 USD
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me raba izraza avtodomarski turist, avtodomarski turizem oziroma avtodomarski. Mediji jo zelo velikokrat uporabljajo v navedeni obliki. Meni se izraz zdi neprimeren za strokovne tekste.
Enako me zanima, če lahko argumentirano zavrnem izraz jogarski turist ali jogarski turizem, ali menite, da so takšne kombinacije dopustne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, po kateri sklanjatvi naj bi sklanjali izraz krav maga (to je borilna veščina oziroma sistem samoobrambe) in ali bi ga lahko zapisovali z eno besedo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.
Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?
V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:
Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.
Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):
ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)
ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go
kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL
iz kratice nastalo ime: Caml
kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj
Potem obstajajo še posebneži:
Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:
Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.
Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)
Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?
Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?
Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.
Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?
V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.
Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je v SP ime države Mjanmar zapisano podomačeno, njenih mest pa ne (npr. Yangon, Mandalay namesto Jangon, Mandalaj).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Vprašala sem, ali je smiselna polovična podomačitev tujega stvarnega lastnega imena: Sterijevo pozorje. Odgovorili ste, da je Sterijinopozorje srbska zveza – v srbščini pridevnike iz moških imen na -a tvorijo z -in, kar naš pravopis odsvetuje: torej ne Krležin, ampak Krležev, ne Sterijin, ampak Sterijev, ne Savin, ampak Savov (iz moškega imena Sava), in torej ne Savina knjiga (cirilski starocerkvenoslovanski rokopis), ampak Savova knjiga, in tudi Zolinroman je v slovenščini Zolajev roman.
S tem se strinjam. Toda zakaj posloveniti samo končnico pridevnika, samostalnik pa pustiti v srbščini?
Ali ni tako polovično podomačevanje uveljavljenega gledališkega dogodka nekoliko na silo? Meni se zdi smiselno ali ohraniti originalno ime ali posloveniti obe sestavini, vendar, kot že sami ugotavljate, Sterijevo gledališče ni prodrlo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V e-sporočilu imamo spodaj že vključen podpis. Ali je res treba še enkrat napisati, kdo piše e-sporočilo? Primer:
Spoštovani gospod XY, potrjujem udeležbo na današnjem sestanku. Lep pozdrav Janez Novak
Janez Novak Kabinet župana Občina Naslov tel: e-naslov: spletno mesto:
Je to lahko odvisno od videza podpisa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me pravilen zapis stvarnega lastnega imena. Gre za uradno ime vrtca, ki ni samostojen, ampak je del osnovne šole. Na eUpravi RS piše: Enota Vrtec pri Osnovni šoli Xxx. Ali je ta zapis pravilen? Zanimata me veliki začetnici besed "enota" in "vrtec".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Organiziramo festival sodobne glasbe in imamo nekaj pomislekov pri navajanju naslovov skladb v koncertnih listih. Načeloma jih prevajamo in v oklepaju navedemo original, če je naslov v maternem jeziku skladatelja. Če ni, ne prevajamo, ker je tudi izbira jezika del sporočilnosti naslova. Nismo prepričani, če je taka interpretacija pravilna. Težava nastane, kadar skladatelj deluje v tujini in zato izbere naslov, ki ga narekuje njegovo trenutno okolje. Kaj narediti, če npr. slovenski skladatelj da skladbi angleški ali nemški naslov - je prav, da ga slovenimo? Nekateri prevajanja niti ne dovolijo, češ da je naslov avtorsko zaščiten. V pravopisu smo zasledili, da se prevajajo naslovi znanih del. Je prevajanje pravilo ali priporočilo? Kako je pri manj znanih ali celo novih delih? Težave so tudi pri naslovih v nam manj domačih tujih jezikih, če avtor ne ponudi prevoda že sam, saj se samo s pomočjo slovarja ne moremo prepričati v ustreznost prevoda, sploh če je pomenov več. Se v takem primeru (lahko) ne prevaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima nas, kakšno je priporočilo glede prevzemanja lastnih imen iz azerbajdžanščine, saj je to jezik, za katerega se uporabljata tako cirilica in od osamosvojitve od Sovjetske zveze uradno latinica. Pri tem mislimo na azerbajdžanščino v Azerbajdžanu, ne pa v Iranu ali Rusiji. Če za latinične pisave načeloma velja, da vse posebne znake obdržimo in se držimo izvirnega zapisa, bi morali torej pustiti izvirni azerbajdžanski latinični zapis, kljub tradiciji prečrkovanja iz oziroma prek cirilice? Potencialno problematičen se v tem primeru zdi aktualni predsednik Alijev, azerbajdžansko Əliyev, čigar priimek se je zaradi njegovega očeta že ustalil v podomačeni obliki. Je smiselno torej ali uporabljati izvirni zapis v latinici za vsa imena; ali v azerbajdžanski latinici pisati le "novejša" neustaljena imena; ali se še naprej držati prečrkovanja iz cirilice, čeprav je uradna pisava od 1991 latinica?
Lektorji Radia Študent
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako se pravilno izoblikuje pridevnik iz samostalnika oboa? Z j-jem ali brez? Torej ali oboin ali obojin?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Imam pripombo glede imena vasi Nabrežina v SP, ki ga dobimo v Franu. Menim, da je pri tem prisotna napaka, načeloma naj bi bilo ime vezano s predlogom v – v Nabrežini, in ne na Nabrežini, kot je zapisano na portalu, dvom je potrdila tudi slovenistka Vera Tuta.
Bi mi lahko svetovali, kako dalje, kako naj bi ukrepali, če obstaja možnost kake "uradne pripombe" ali podobnega? Čeprav je vas izven slovenskih meja, tu živi veliko Slovencev, ki gojijo slovenski jezik, in bi bilo primerno to popraviti, oz. izbiro oblike na Nabrežini utemeljiti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:
Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?
Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:
Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.
Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).
Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:
Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Sedeli smo okrog/okoli mize.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:
Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, zakaj barve spadajo samo med pridevnike (rdeč, črn) in ne tudi med samostalnike. Samostalniki poimenujejo vse elemente stvarnosti (stvari/bitja/pojme/dejanja, stanja - glagolniki/lastnosti - izpridevniški ...), zato me čudi, da v splošnem slovarju nimamo samostalniških imen za barve. Ali ne moremo poimenovati barv samostalniško - rdeča, črna, bela? Je smiselno govoriti samo o lastnosti? Moja jezikovna izkušnja je, da se v rabi barve imenujejo poenoteno (v ženskem spolu) in samostalniško (s kakšno izjemo - roza, rožnata ipd.), zato bi to tudi dala v premislek tistim, ki odločajo o dodajanju novih gesel. Rdeča bi po mojem mnenju upravičeno poimenovala barvo kot samostalnik, trenutno pa predstavlja le lastnostni pridevnik za ženski spol ednine.
Primer: Zmanjkalo mi je rdeče. (Najbrž bi to razložili kot izpust samostalnika oz. posamostaljeni pridevnik, vendar ne vidim prepričljivega razloga, da tega ne bi upoštevali kot poimenovanje barve per se.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:
»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«
V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.
Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?
Uporabljeni viri
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me pravilnost naslednjih sklanjanih zemljepisnih imen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako naj sklanjamo francoska lastna imena, ki se končajo na naglašeni -o, kot je Bruno? Vem, da se načeloma imena na -o sklanjajo na način Marko Marka, vendar so francoska imena specifičen primer, saj je pri njih naglas ravno na -o. Se sklanjajo kot Zola Zolaja, torej Bruno Brunoja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V raznih slovenskih besedilih se vedno znova pojavlja vpliven španski redovnik Josemaría Escrivá de Balaguer.
Kako naj bi pravilno sklanjali njegovo izvirno ime in priimek in kako v poslovenjeni obliki (Jožefmarija Escrivá de Balaguer)? In kako se potem tvori svojilni pridevnik - Escrivájev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja ime Petar. Raba kaže, da se v pogostejših zvezah (npr. Grašo, Zrinjski, Ugrin …) sklanja kar enako kot Peter, kar se sicer sliši naravno, ni pa najbolj logično glede na druga podobna lastna in občna imena, ki jih sklanjamo drugače, npr. Bučar, Cerar, rakar, fijakar … Med podobnimi imeni mi pride na misel še Mitar. Kako bi torej sklanjali Petar, Mitar in druga podobna imena?
Navezal bi se še na sklanjanje kraja Podkoren. Nedavno sem zasledil, da zapišemo v Podkorenu. V spominu imam, da se ime kraja izgovarja s polglasnikom in pričakoval bi v Podkornu, kar očitno ne drži. Ali to pomeni, da tudi prebivalci kraja tako izgovarjajo ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kaj se zgodi pri sklanjanju nemih glasov v imenih, kot so Sarah, Hannah? Jih sklanjamo Sarah, Sare?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Vljudno vas prosim za odgovor, kako se pravilno sklanja kratica MSP (mala in srednja podjetja). Ali drži, da je edino pravopisno ustrezno sklanjanje glasovno (z MSP-ji), ker naj bi pravopis možnost sklanjanja z neglasovnimi končnicami določal le za kratice z jedrnim ženskim samoglasnikom, ne pa tudi za kratice, ki imajo za jedro samostalnik srednjega spola?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako bi pravilno sklanjali priimek Keček. Npr.: Prosimo obrnite se na gospoda Kečka ali na gospoda Kečeka
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja priimek Leva.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali velja pravilo, da priimek lahko sklanjamo ali pa tudi ne, če se konča na samoglasnik -a (npr. Vuga), če je ta oseba moškega spola?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Nisem prepričana, kako se pravilno sklanja samostalnik dan. Slovenski pravopis 2001 ne podpira veljavne prakse pri sklanjanju tega samostalnika v množini. Za poimenovanja različnih dni se v odvisnih sklonih uporabljajo daljše oblike, v veljavnem pravopisu pa niso več navedene (v SP 1962 so bile).
V praksi je živo:
… pri pouku slovenskega jezika in na kulturnih dnevih …
… je na izobraževalnih dnevih društva državnih tožilcev pojasnil minister Aleš Zalar.
… na Dnevih komedije v Celju dobila nagrado občinstva.
… pritegnilo tudi osnovno- in srednješolce na športne dneve ali v šole v naravi.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
D. T.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako se sklanjata turška provinca in mesto Antalya – v Antalyji ali v Antalyi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V Slovenskem pravopisu (v členu 528) piše, da zloženke načeloma pišemo skupaj, med primeri pa je naveden tudi zaimek malokdo. Ali je malokdo zloženka ali je sklop?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Smo med poletom z balonom v ali na balonu? Uporabljamo isti predlog pri vseh vrstah zračnih plovil?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako ravnamo, ko okrajšavni piki sledi nestično ločilo, npr. poševnica? Je za piko presledek ali ne?
Primer: na poštni znamki z osnovno vrednostjo 80 vinarjev je pretisk z novo vrednostjo 60 vinarjev. To bi verjetno predstavili takole: 60/80 vin., je to prav?
Kaj se pa zgodi, ko je na znamki za 2 kroni pretisk nove vrednosti 80 vinarjev? Bi to predstavili kot: 2 kr./80 vin. ali 2 kr. /80 vin.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.
Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Besedilo govori o dečku, ki s sabo nosi majhno ponev, ki je simbol neke ovire, težave. Naslov je Toni in njegova mala ponov. (ALI majhna ponev?) Ko ponev v besedilu prvič omenimo, uporabimo nedoločno obl. prid. majhna, nato pa ves čas določno mala. Ali drži?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali se lahko reče, da je čast števni samostalnik, čeprav ga v dvojini recimo ne uporabljamo? Se uporablja samo v frazemih? SP ga označuje kot števnega, ampak še nikoli nisem slišal, da bi nekdo rekel/zapisal, da je recimo zaradi dveh časti nekaj naredil ... Vedno ga uporabljamo v primerih biti v čast/časteh, izpod časti, v čast mi je ..., nikoli recimo z dvema častema.
Ker načeloma so pojmi neštevni oziroma edninski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.
V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.
Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.
Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zakaj ime kralja Juana Carlosa ni podomačeno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Imam dve vprašanji, ki se navezujeta na tvorbo pridevnikov iz besednih zvez.
1. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniških besednih zvez z dvema pridevnikoma v vlogi levega ujemalnega prilastka?
Primer: materialno kazensko pravo (kazensko pravo --> kazenskopravni)
2. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniške besedne zveze z desnim neujemalnim (samostalniškim) prilastkom? Primer: sociologija kulture
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri primeru: Eno od meril je vsaj dve leti delovnih izkušenj ...Eno od meril sta vsaj dve leti delovnih izkušenj ...
Sta pravilna oba zgleda?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je v naslednjem primeru ustrezna raba dvojinske oblike glagola biti glede na to, da je med posameznima veličinama ločni veznik ali?
Če so razmere poenostavljene, tj. da sta masa in čas ali hitrost in tlak konstantni veličini, ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?
Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.
Ali mi je ta svoboda dopuščena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Če je beseda večpomenka, je predstavljena v enem slovarskem sestavku, njeni pomeni pa so označeni z arabskimi številkami. Če pa je beseda enakoizraznica oz. enakozvočnica je njen pomen predstavljen v ločenih slovarskih sestavkih. Zanima me, če je beseda krilo, večpomenka ali enakoizraznica ali pa kar oboje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prosim za odgovor, kako je z vejicami v naslednjem primeru – ali je to vrinjen stavek in bi morali biti dve vejici:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Je pred okrajšavo l.r. (lastnotočno) vejica, npr. Janez Novak(,) l.r.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me kako je z vejico pred veznikom in zato? V katerih primerih jo pišemo in kdaj ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V zadnjem času sta me zmotila naslova dveh komentarjev, objavljenih v medijih. Prvi primer je zapis: Zbogom orožje. Drugi primer je: Adijo pamet.
Zmotilo me je, da ne en ne drug nimata vejice. Kakšno pravopisno pravilo velja v tem primeru?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je treba tudi sedež družbe šteti za sestavino, za katero se v smislu pravila 301 Pravopisa 2001 piše vejica (Podjetju Mavrica, d. d., Ljubljana[,] grozi stavka.), in tako primerljivo uporabiti tolmačenje iz odgovora Vejica pri zapisu naslova ob imenu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Razumem, da se vse v zvezi z Bogom (v verskih besedilih) piše z veliko začetnico, razumem tudi malo začetnico pojmov, ki so z Bogom manj povezani (božja pot, božja njiva ...), zanima pa me, kako se piše naziv božji služabnik – hierarhični naziv na poti v svetništvo ... in ali ga lahko okrajšamo z bs. (podobno kot sveti s sv.).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.
Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:
Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pozdravljeni. Lepo prosim za odgovor, kateri stavek je slovnično pravilen: 1. Na računu ni naveden datum opravljene storitve ali 2. Na računu ni navedenega datuma opravljene storitve.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:
Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa
V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."
Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.
Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?
[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Vem, da je bilo o pravilni uporabi zanikanja že veliko napisanega, pa vendar sem v dilemi. Kakšen bi bil po vašem pravilen ta stavek?
ali
(meni se zdi ta druga varianta zelo nenavadna, a menda je ta prava).
In kako bi bilo prav v primeru:
ALI
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zanima me, do kod števila pišemo z besedo in od kod naprej s številko. Od kod pravilo, da števila do enajst oz. do enaindvajset pišemo z besedo? Katero pravilo velja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.