dôlg2-a -opridevnikrazsežen, obsežen, obširen
- kaj biti dolg kot kaj
- , kaj biti najdaljši v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - dolg od–do
- , daljši od
- , dolg/daljši za
- , dolg po
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
nòvnôva -opridevnikpred kratkim nastal, še neznan
- kdo/kaj biti nov v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti nov iz česa, od kod
pred kratkim vključen, še nepoznan
- kdo/kaj biti nov v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti nov med kom/čim, kje
- , kdo/kaj biti nov s kom/čim
- , kdo/kaj biti nov glede koga/česa, kako
- , kdo/kaj biti nov pri kom/čem, kje
- , kdo/kaj biti nov po čem, kako
zelo različen od dosedanjega znanega
- kdo/kaj biti nov za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
podóba-esamostalnik ženskega spolapredstavitev v sliki ali besedi
- podoba česa/koga
- , podoba na čem, kje
- , podoba s čim
pojav kot del spomina, domišljije
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
prijáznost-isamostalnik ženskega spolapozitivna lastnost
- prijaznost v/na čem, kje, kdaj
- , prijaznost za koga/kaj
naklonjeno dejanje, ravnanje
- prijaznost do koga/česa
- , prijaznost pri čem, kje, kdaj
- , prijaznost s kom/čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
stróg-a -opridevnikdosleden, discipliniran
- kdo/kaj biti strog z/s kom/čim
- , kdo/kaj biti strog pri čem, kje
- , kdo/kaj biti strožji za koga/kaj
- , kdo/kaj biti strog glede koga /česa
neprizanesljiv, neizprosen
- kdo/kaj biti strog/strožji do koga/česa
- , kdo/kaj biti strožji od koga/česa
zelo izrazit glede na lastnosti
- kaj biti strog zaradi česa
- , kaj biti strog po čem, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
vídeti -im
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
vodíti vódim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj Vodi slepega človeka.2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
zanimív-a -opridevnikvreden ogleda
- kaj biti zanimivo za koga/kaj
- , kaj biti zanimivo zaradi česa/koga
- , kaj biti bolj zanimivo od česa/koga
ugoden, ustrezen
- kdo/kaj biti zanimiv za koga/kaj
- , kdo/kaj biti zanimiv zaradi česa/koga
- , kaj/kdo biti bolj zanimivo od česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
žív-a -opridevnikrazvijajoč, rastoč
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
- , kdo biti živ med kom, kje
- , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
delujoč, tvoren, aktiven
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
- , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
resničen, dejanski
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med kom/čim, kje
živahen
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med čim, kje
- , kdo/kaj biti bolj živ od česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.