Tiskanje

á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ učenci 1. a

♦

glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á-

prvi del zloženk

nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:

A-bomba atomska bomba

hotel A-kategorije

/ 1. a-razred

♦

glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a3 veznik

1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda

1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

1.2 za izražanje nepričakovanega

2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a4 črka

prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Á ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aaltov

Predlog

Aaltova Aaltovo pridevnik

IZGOVOR: [áltou̯], ženski spol [áltova], srednji spol [áltovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábak -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abalákovovo sidríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abba – samostalnik moškega spola

biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče

FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

A B C [ā bẹ̄ cẹ̄

] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola

1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

1.1 črke kake pisave

2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abelski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aberacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abisálni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ablácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

aboníran

-a -o:

aboniran je samo v Drami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abonmájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábrahamovka -e ž (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah; mladostna, živahna abrahamovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abrakadábra -e ž (ȃ)
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abrazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abrazívno zŕno -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abscés -a m

med. lokalno omejeno nabiranje gnoja

SINONIMI:

med. ognojek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

ABS-nahŕbtnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred

absolvíran

-a -o:

absolviran učiteljiščnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol

versko, kdo; od česa, koga_tož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo

FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abstráktni -a -o prid.

ki obstoji na pojmovnem, miselnem področju in je s tem nasprotje materialnemu, konkretnemu

SINONIMI:

nadpredmetni, nekonkretni, pojmovni, knj.izroč. brezpredmetni, knj.izroč. nečutni

GLEJ ŠE: samostalnik, svet1, slikarstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

abuvski -a -o pridevnik

ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

abvonov -a -o pridevnik

ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a c. okrajš. a conto |na račun|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a. c. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a cappella

Predlog

1 a cappelle samostalniška zveza ženskega spola

zborovsko petje brez instrumentalne spremljave

skladba, vokali brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [a kapéla], rodilnik [a kapéle]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

accidens – samostalnik moškega spola

kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acêrvul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetilén1 -a m (ẹ̑)
kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetilénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetílglukozamín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetílholín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetilíranje -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acetónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

acid -a [êsid-] m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a conto in a kónto [akónto] prisl. (ọ̑)
ekon. na račun: plačati a conto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àd prisl. (ȁ)
knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a. d. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adamantov -a -o pridevnik

ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adamelít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ)
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Adamov

Predlog

Adamova Adamovo pridevnik

IZGOVOR: [ádamou̯], ženski spol [ádamova], srednji spol [ádamovo]

ZVEZE: Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo jabolko, Adamovo/adamovo rebro

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adaptácija -e ž (á)
1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adaptacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti1, predelati: adaptirati scenarij
2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem

adaptíran

-a -o:

adaptirani prostori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adaptogén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec

FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adelijski

Predlog

adelijska adelijsko pridevnik

IZGOVOR: [adelíjski]

ZVEZE: adelijski pingvin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adenín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adenozíndífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adenozín dífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adenozínmónofosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adenozín mónofosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adenozíntrífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adenozín trífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adhezíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adhezív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj, íti kómu kàj adíjo, porêči kómu/čému adíjo, rêči kómu/čému adíjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adlitorál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administratívni rúbež -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administratívno vrednôtenje -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administrátor -ja m (ȃ)
1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
// rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

administrátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na administratorje: administratorski posli / rač. administratorski dostop, račun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

admirálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

admirálstvo -a s (ȃ)
1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Adobe InDesign

Predlog

Adobe InDesigna samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe índizájn], rodilnik [adóbe índizájna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adramitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adrenalin: adrenalinski šport; adrenalinska disciplina; adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
♦ med. adrenalinske žleze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adrenêrgik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adrianitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adriatiski -a -o pridevnik

v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ádrica -e ž (ā)
nar. koroško ruta1, rutica1: na glavi je imela židano adrico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adút -a m

igr., pri kartanju klicana barva, ki jemlje

SINONIMI:

star. trumf

GLEJ ŠE SINONIM: sredstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advent -a m advent: ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advent -a samostalnik moškega spola

1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent

2. (Kristusov) prihod na svet

FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

adventívni bŕst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advokátka -e ž (ȃ)
odvetnica: advokatka na področju človekovih pravic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

advokátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aeránt -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerenhím -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerírani betón -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aero... ali aêro... in áero... prvi del zloženk (ȇ; ȃ)
1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeróbni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike

aêrodinámično

in áerodinámično prisl.:

aerodinamično oblikovano vozilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerodrómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aêrohidroplán in áerohidroplán -a m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aerolít -a m (ȋ)
petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aêromíting in áeromíting -a m (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aeronávtičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aeroplánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aêrostátičen in áerostátičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afarski

Predlog

afarska afarsko pridevnik

IZGOVOR: [afárski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aficírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

aficíran

-a -o:

aficirano področje

♦

med. aficiran organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola

1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica

2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afinski -a -o pridevnik

slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji

FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afirmácija -e ž (á)
uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

afriski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áfriški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áfro... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop in afro pop, afroritmi in afro ritmi, afropričeska in afro pričeska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na Američane afriškega rodu: pripadniki afroameriške skupnosti / afroameriška glasba, kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afroameriški

Predlog

afroameriška afroameriško pridevnik

nanašajoč se na Afroameričane

IZGOVOR: [áfroamêriški], ženski spol [áfroamêriška], srednji spol [áfroamêriško]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afrodíziak tudi afrodizíak -a m (ȋ; ȋ)
med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

afrodizíak -a m

med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe

SINONIMI:

med. spolno dražilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

áfta -e ž (ȃ)
nav. mn. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici: zdravljenje aft

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áfta -e ž (ȃ) ~e na jeziku |izpuščaji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aftelj -na samostalnik moškega spola

priprava za zapenjanje; SODOBNA USTREZNICA: zaponka

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Agamemnon

Predlog

Agamemnona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

grška bajeslovna oseba

IZGOVOR: [agamémnon], rodilnik [agamémnona]

BESEDOTVORJE: Agamemnonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agencíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agêntski tudi agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

agitátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina; agitpropovski značaj njegovega delovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina; beta agonist; dolgo delujoči agonist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst dopamína -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst imidazolínskih recéptorjev -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst melatonínskih recéptorjev -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst muskarínskih recéptorjev -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst na gonádoliberínskih recéptorjih -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst α₁-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst α₂-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agoníst β₂-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agóra -e tudi agorá -- ž (ọ̑; ȃ)
pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agráren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, družba; agrarno-industrijske države; agrarna ekonomika, politika; agrarne panoge / agrarna stranka
2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: agrarna kriza; agrarna skupnost; rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent v socializmu interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrarnoekonomski

Predlog

agrarnoekonomska agrarnoekonomsko pridevnik

nanašajoč se na agrarno ekonomijo

IZGOVOR: [agrárnoekonómski], ženski spol [agrárnoekonómska], srednji spol [agrárnoekonómsko]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrarnogospodarski

Predlog

agrarnogospodarska agrarnogospodarsko pridevnik

nanašajoč se na agrarno gospodarstvo

IZGOVOR: [agrárnogospodárski], ženski spol [agrárnogospodárska], srednji spol [agrárnogospodársko]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrárno obméstje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrárnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ágras -a m (á)
bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agregát SSKJ² samostalnik moškega spola

1.

iz avtomobilizma

motor, zlasti avtomobilski, glede na svojo sestavo, zahteve po gorivu, zmogljivost

2.

iz ekonomije

količina, ki izraža stanje določenih sredstev, vrednosti, virov

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agregáten -tna -o prid. (ȃ)
1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agretóp -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Agrigento

Predlog

Agrigenta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [agridžénto], rodilnik [agridžénta]

BESEDOTVORJE: Agrigentčan, Agrigentčanka, Agrigentčanov, Agrigentčankin, agrigentski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog1: posnetki agriglifov; proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ágroindustríjski kompléks -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ágromelioracíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ágrometeorologíja -e ž (ȃ-ȋ)
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agronóm -a m (ọ̑)
strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agronómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij; agronomska fakulteta; agronomsko delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ágrotéhničen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

ahajoski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahajski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahát -a m, snov. (ȃ) |poldragi kamen|; števn. trije ~i na prstanu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahát -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ahil

Predlog

Ahila imenovalnik tudi Ahiles samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

grška bajeslovna oseba

IZGOVOR: [ahíl] imenovalnik tudi [ahíles], rodilnik [ahíla]

BESEDOTVORJE: Ahilov

ZVEZE: kranjski Ahil

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ahílov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit
● to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àhistorízem -zma m (ȁ-ī)
knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahla -e samostalnik ženskega spola

nazobčan zgornji del priprave za razčesavanje prediva

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

ahtati -am nedovršni glagol

1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost

2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa

3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti

FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ahtenga ž, F6, conspicari, ahtengo iméti; evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àiluzionízem -zma m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

aitiološki tudi ajtiolóški -a -o [ajtijolóški] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aj3 medmet

1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah

7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no

9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o

FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajatóla -e in -a m (ọ̑)
v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na Koranu: ajatola je spregovoril vernikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájbiš -a m (á)
zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajc [

] (ajec) samostalnik moškega spola

vzpetina, vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajd [ȁjd] samostalnik moškega spola

pogan, ajd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud

1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo

1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan

2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud

3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec

4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga

4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan

4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi

àjdi in àjd -te medm. (ȁ)
pog. hitro! pojdi!: ajdi, ajdi, čas je! ajdi na delo!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola

v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja

FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajdíšče in ájdišče -a s (í; ā)
njiva, na kateri je rasla ajda: krompir bomo sadili na ajdišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajdíšče -a s

njiva, na kateri je rasla ajda

SINONIMI:

ajdovišče

GLEJ ŠE: njiva

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

Ájdna -e ž, zem. i. (ȃ) |arheološko najdišče na pobočju Stola|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájdov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom
♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájdovo zŕno -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájdovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajdovski

Predlog

ajdovska ajdovsko pridevnik

nanašajoč se na Ajdovščino

nanašajoč se na ajde, bajeslovna bitja

IZGOVOR: [ájdou̯ski]

ZVEZE: ajdovska deklica

PRIMERJAJ: Ajdovski gradec, Ajdovska deklica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik

1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski

1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski

2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje

3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški

4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski

FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ájdovski grádec -ega -dca m, druga enota z -em zem. i. (á á) |vzpetina nad Savo Bohinjko; arheološko najdišče pri Sevnici|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajdovsko-vipavski

Predlog

ajdovsko-vipavska ajdovsko-vipavsko pridevnik

nanašajoč se na Ajdovščino in Vipavo

IZGOVOR: [ájdou̯sko-vipáu̯ski]

PRIMERJAJ: ajdovski, vipavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola

1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájevski -a -o prid. (ā)
jezikosl. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola

1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema

1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd

2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist

3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe

FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola

1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd

2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist

3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost

4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina

FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajfrarski -a -o pridevnik

ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje

FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih

TERMINOLOGIJA: ajfrarska postava, ajfrarski Bog, ajfrarski ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajfrati -am nedovršni glagol

1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se

1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se

2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen

3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen

FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajfrer -ja samostalnik moškega spola

kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajgenšaft -i samostalnik ženskega spola

kar osebo, stvar določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega; SODOBNA USTREZNICA: značilnost

FREKVENCA: 12 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àjmo àjte medm. (ȁ)
pog. hitro! pojdimo!: ajmo, brž na smučke; prim. ajdi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajnžidelski -a -o pridevnik

ki se nanaša na anžigle; SODOBNA USTREZNICA: puščavniški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

à jour [ažúr] prisl. (ȗ)
pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ajpes

Predlog

Ajpesa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

javna agencija za zbiranje podatkov o poslovnih subjektih

spletna stran s podatki o poslovnih subjektih

IZGOVOR: [ájpes], rodilnik [ájpesa]

BESEDOTVORJE: Ajpesov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ajpesov

Predlog

Ajpesova Ajpesovo pridevnik

IZGOVOR: [ájpesou̯], ženski spol [ájpesova], srednji spol [ájpesovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

AJPES-ov

Predlog

AJPES-ova AJPES-ovo pridevnik

IZGOVOR: [ájpesou̯], ženski spol [ájpesova], srednji spol [ájpesovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájs1 medm. (ȃ)
klic volu na levo!: poganjal je: ajs, aaajs!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àjs velel. medm. (ȃ) ~, je zakričal na vola |na levo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ajski -a -o pridevnik

ki se nanaša na mesto Aj; SODOBNA USTREZNICA: ajski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na ajurvedo: ajurvedski zdravnik / ajurvedska masaža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ák -a m (ȃ)
gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akácijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akademíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akadémski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo
2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta
3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini
// slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje

akadémsko

prisl.:

akademsko izobražen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akánt -a m (ā)
1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akapela

Predlog

akapele samostalnik ženskega spola

zborovsko petje brez instrumentalne spremljave

skladba, vokali brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [akapéla], rodilnik [akapéle]

PRIMERJAJ: a cappella

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákarodomácij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcelerátor -ja m (ȃ)
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni nálog -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcesórni ákt -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákcija1 -e ž (á)
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati v akcijah; čistilna, krvodajalska akcija; preventivna akcija Rdečega križa; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákcijski1 in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akcíjsko sredíšče -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

aklen -a -o pridevnik

ki se nanaša na jeklo; SODOBNA USTREZNICA: jeklen

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aklimatizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen: aklimatizacijska sposobnost organizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aklimatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli

aklimatizíran

-a -o:

aklimatizirani bombaževec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákna -e ž (ȃ) ~e na obrazu mozolji; pojm. zdravljenje ~e mozoljavosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àko in ako vez. (ȁ) star.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik

1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

1.1 s povednim naklonom

1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje

1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna

1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja

1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja

1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja

1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku

1.2 s pogojnim naklonom

2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

2.1 s povednim naklonom

2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje

2.2 s pogojnim naklonom

3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če

4. v predmetnih odvisnih stavkih

4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.1.1 s povednim naklonom

4.1.2 s pogojnim naklonom

4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.2.1 s povednim naklonom

4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire

4.2.2 s pogojnim naklonom

5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko

6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker

7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim

8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da

9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ako2 (aku, ako) členek

1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v zvezi ako – ali/oli za izražanje izbire

2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: ali

3. redko za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akomodácija -e ž (á)
knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram
♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akontácija -e ž (á)
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a kónto nač. prisl. zv. (ọ̑) na račun: plačati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akórd1 -a m (ọ̑)
skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja
♦ glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akórd2 -a m (ọ̑)
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akórd2 -a m, pojm. (ọ̑) delati na ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akọ̑rd2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akordánt -a m (ā á)
kdor oddaja delo na akord:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akôv -a m (ȏ)
nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam.« (M. Kranjec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobát -a m (ȃ)
kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobátika -e ž (á)
spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrobátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu
♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrogíni jetrenják -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákroplevstofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Akrópola -e ž, zem. i. (ọ̑) na ~i; atenska ~
akrópolski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrópolsko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akrotêrij -a m (é)
arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aksiálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aksióm -a m (ọ̑)
knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aksiomátičen -čna -o prid. (á)
knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda; aksiomatična načela
// neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aksiomátični -a -o prid.

ki temelji na aksiomih

SINONIMI:

aksiomski

GLEJ ŠE SINONIM: nedvomni
GLEJ ŠE: aksiom

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

ȃkt2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktánt -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktántski modél -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktêr -ja m z -em člov. (ȇ) ~ dogodkov povzročitelj; ~i zgodovine ustvarjalci; neobč. nastop znanih ~ev igralcev; poud. ~i na odru življenja
aktêrka -e ž, člov. (ȇ)
aktêrjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

aktív2 -a m (ȋ)
1. delovna skupina: novinarski aktiv; strokovni aktiv profesorjev matematike; predsednik, vodja aktiva; sestanek aktiva / aktiv mladih zadružnikov
// sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu
2. v socializmu najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktív -a m (ȋ) mladinski ~; strokovni ~ |delovna skupina|; žarg. razpravljati na ~u |na sestanku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktivístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívni dávčni subjékt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívni krás -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívni ledeník -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívni pirofít -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívno iskánje zaposlítve -ega -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívno mésto -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívno sòspórništvo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktívno varoválo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áktovka1 -e ž (ā)
torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke; usnjena aktovka; aktovka na zadrgo; dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktuálnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aktuárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na aktuarje: aktuarski posli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akulturácija -e ž (á)
knjiž. prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju: nagla akulturacija priseljencev; avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akumulacíjska fáza -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akumulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akumulátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na akumulator:
a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev
b) akumulatorski tlak; akumulatorska para

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akumulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo
// ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapital

akumulíran

-a -o:

sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akúten -tna -o; -ejši -a -e (ȗ; ȗ) opozarjati na ~e probleme nujne, žgoče
akútni -a -o (ȗ) ~ revmatizem
akútnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvamarȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvamarínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákvapláning -a m (ȃ-ȃ)
avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ákvapláning -a m, pojm. (ȃȃ) |drsenje avtomobila po vodi na cestišču|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvarél -a m (ẹ̑)
um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvarél -a m

1.

um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami

SINONIMI:

um. akvarelna tehnika

2.

um. slika v tej tehniki

SINONIMI:

um. akvarelna slika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

akvarẹ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

akvárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

a. l. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àla medm. (ȁ) pog.
1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala!
2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àla medm. (ȁ) velel. ~, otroci, brž spat; razpolož. Komaj si urediš stanovanje, ~, pa ti odpovedo na

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

à la [ala] prisl., knjiž.
po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alabástrov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ålandsko otočje

Predlog

Ålandskega otočja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

odvisno ozemlje Finske

IZGOVOR: [ólantsko otóčje], rodilnik [ólantskega otóčja]

BESEDOTVORJE: Ålandskootočan, Ålandskootočanka, Ålandskootočanov, Ålandskootočankin, ålandski in ålandskootoški

PRIMERJAJ: ålandski, Ålandski otoki

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alárm -a m (á)
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alárm -a m

zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost; čas trajanja nevarnosti

SINONIMI:

knj.izroč. poplah, knj.izroč. preplah, zastar. vzbuna

GLEJ ŠE SINONIM: hrup, nemir
GLEJ ŠE: naprava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

alárm -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alármen -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alármni feromón -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

albánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Albance ali Albanijo: albanski jezik; albanska meja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

Albêrtijev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

albȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

albíno -a m (ȋ)
biol. albin: delati poskuse na albinih; v prid. rabi: albino postrv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

albítski zákon -ega -óna m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlbum -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

albumínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álbumski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na album: albumski list / albumski verzi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alce [ālce

] množinski samostalnik ženskega spola

jermeni, ki med čevljarskim delom držijo čevelj trdno na kolenih; kneftra

PRIMERJAJ: kneftra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aldehíd -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aldosterónski antagoníst -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aldovavec [aldovȃvǝc] (aldovalec) samostalnik moškega spola

žrtvovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

áldüvanje -a s
1. žrtvovanje: csiniti áldüvanya KŠ 1771, 417; tou aldüvanye KM 1783, 243; Ár ſzi priso na áldüványe BKM 1789, 205
2. darovanje: Áldüvanye KMS 1780, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alef – samostalnik moškega spola

za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: alef

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik

ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aleksandrínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aleksandrov arhipelag

Predlog

Aleksandrovega arhipelaga samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otočje na Aljaski

IZGOVOR: [aleksándrou̯ arhipelák], rodilnik [aleksándrovega arhipelága]

BESEDOTVORJE: aleksandrovoarhipelaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alél -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alél -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

alergén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alêrgičen -čna -o (é) (preobčutljiv): na koga/kaj biti ~ ~ cvetni prah; poud. ~ je nanj |Ne mara ga|
alêrgični -a -o (é) ~o obolenje alergijsko obolenje
alêrgičnost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alergíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na alergijo: zdravljenje alergijskih bolezni; alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alêrgik -a m (é)
alergičen človek: živilo je primerno tudi za alergike; hudi alergiki; alergik na cvetni prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja]

veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

alergolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alergologijo: alergološki test; alergološka diagnostika; alergološke študije / alergološka ambulanta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aleúti -ov m mn., zem. i. (ȗ) |otočje v Tihem oceanu|: na ~ih
aleútski -a -o (ȗ)
Aleútčan -a m, preb. i. (ȗ)
Aleútčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alftra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algébra tudi álgebra -e ž (ẹ̑; ȃ)
veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki: razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije; učbenik algebre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algebráičen -čna -o prid. (á)
mat. nanašajoč se na algebro: algebraična enačba / algebraično število

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algebrájski -a -o prid. (ȃ)
mat. nanašajoč se na algebro: algebrajska enačba, funkcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

algébrski -a -o prid. (ẹ̑)
mat. nanašajoč se na algebro: algebrska enačba, funkcija / algebrsko število

algébrsko

prisl.:

seštevati algebrsko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álgni rób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

al Haitamov

Predlog

al Haitamova al Haitamovo pridevnik

IZGOVOR: [al hájtamou̯], ženski spol [al hájtamova], srednji spol [al hájtamovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àli1 člen. (ȁ)
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ)
dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi
// knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

Ali izgubimo »oblast« ali »nadzor« nad vozilom?

Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?

Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je izraz »tabujski« pravilen?

Zanima me, ali je izraz tabujski pravilen? V smislu tabujska tematika ali tabu tematika? Tabujska književnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicina https://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozu http://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno »v Tepanju« ali »v Tepanjah«?

Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je pravilno zapisati »doba sebe«?

Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alikvótni dél -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alimentacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju

Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?

Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?

V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

konzola PlayStation ali PlayStation konzola
igra PS4 ali PS4 igra
naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?

Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?

Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]

iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’

Ali uporabiti ednino ali dvojino, ko govorimo o pojavu na obeh nogah?

Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.

Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aljáska -e ž, zem. i. (ȃ) |ameriška zvezna država|: na ~i
aljáški -a -o (ȃ)
Aljáščan -a m, preb. i. (ȃ)
Aljáščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

aljáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo
♦ vrtn. aljaška pacipresa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aljaški zaliv

Predlog

Aljaškega zaliva samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zaliv na severu Tihega oceana

IZGOVOR: [aljáški zalíu̯], rodilnik [aljáškega zalíva]

PRIMERJAJ: aljaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aljažev

Predlog

Aljaževa Aljaževo pridevnik

IZGOVOR: [aljážeu̯], ženski spol [aljáževa], srednji spol [aljáževo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aljážev stòlp -ega stôlpa m, stvar. i. (ȃ ȍ ȃ ȏ) |zavetišče na vrhu Triglava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álka -e ž (ȃ)
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki
// ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álka -e ž (ȃ) |viteška igra|: zmagati na ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkálijski -a -o prid. (á)
kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkaloíd -a m (ȋ)
kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkaloíd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkaloíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álkar -ja m (ȃ)
tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkohól -a m (ọ̑)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkohológ -a m (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu; psihiater in alkoholog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alkorán -a m koran: Amurát pa na Alkorán priszégne KOJ 1848, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

1.

privzdignjeno univerza

2.

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

almanāh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

almožni -a -o pridevnik

1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

TERMINOLOGIJA: almožna hiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola

1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine

FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alodiálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alohtón -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alohtóno nahajalíšče -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alój -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alójev -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alojo: alojevi listi / alojev sok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alojzijevíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alostêrični antagoníst -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alostêrični encím -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alostêrično vezávno mésto -ega -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

zlitina bakra, cinka in niklja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

1.

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

2.

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

3.

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpiníst -a m

kdor goji vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh

SINONIMI:

knj.izroč. gornik4, zastar. gorohodec, star. hribolazec, star. pohodnik, zastar. skalaš, zastar. turist, zastar. veleturist

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

1.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

1.1.

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpinístično dejánje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpinístično dèskanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka]

manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju

ETIMOLOGIJA: ↑alpinec

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota
2. alpinističen: alpinski klub
3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álpski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ȃlpski -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álpski -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álpski cepín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

álpski ledeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.