blísniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
  2. 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem
  3. 3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

fántovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav., ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fant
● ekspr. fantovsko sonce luna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hudičaríja -e ž (ȋ) pog.  
  1. 1. slabš. navlaka, krama: na podstrešju si našel vsakršno hudičarijo / kupila je zavese, pregrinjala in drugo hudičarijo
  2. 2. ekspr. hudobno ali nagajivo dejanje: kdo je naredil to hudičarijo; uganjati hudičarije / naučil se je politike in vseh mogočih hudičarij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ljubezníčenje -a s (ī) knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nagajív -a -o prid. (ī í) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok
// ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nagajívost -i ž (í) lastnost nagajivega človeka: videl je nagajivost v njenih očeh; otroška nagajivost / prestrašil ga je iz nagajivosti / ekspr. sama nagajivost ga je
// nav. mn. nagajivo dejanje: jeziti se, smejati se zaradi njegovih nagajivosti; šolarske nagajivosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páglavstvo -a s (á) slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: kakšno paglavstvo, je pomislil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páglavščina -e ž (á) slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: početi paglavščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

posmejáti se -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., posméj se in posmèj se posméjte se stil. posméjaj se posmejájte se; posmejál se stil. posméjal se posmejála se (á ẹ́, í, ẹ́) krajši čas se smejati: glasno se posmejati; nagajivo se mu je posmejala / ves njegov obraz se je posmejal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

premólkel -kla -o [u̯kəu̯] prid. (ọ́) 
  1. 1. knjiž. ki je premolknil: nagajivo se je smehljal premolklemu sogovorniku
  2. 2. nar. hripav, hreščeč: spregovoril je s premolklim glasom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

smejáti se sméjem se tudi -ím se stil. sméjam se nedov., sméj se in smèj se sméjte se stil. sméjaj se smejájte se; smejál se stil. sméjal se smejála se (á ẹ́, í, ẹ́) 
  1. 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko
    // otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
    // ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi
  2. 2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca
    // kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
    // z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
    ●     nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á) 
  1. 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
  2. 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
  3. 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
  4. 4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
  5. 5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot kletvica o ti škrat ti
    ●     šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škratíca tudi škrática -e ž (í; á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škrati in škratice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škrátovka -e ž (á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škratje in škratovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Število zadetkov: 15