Tiskanje

blísniti -em dov. (í ȋ)
1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem
3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dejánje -a s

1.

uresničenje odločitve ali volje

SINONIMI:

knj.izroč. akt, zastar. čin2, knj.izroč. dej2, knj.izroč. delo, knj.izroč. gesta, ekspr. korak, knj.izroč. kretnja, publ. postopek, ekspr. poteza

2.

vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela

SINONIMI:

dramsko dejanje, knj.izroč. akt, zastar. čin2

GLEJ ŠE: hudobija, hudobija, občevanje, perverznost, storiti, storiti, hudodelec, hudodelec, dogajanje, dogajanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

fántovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fant
● ekspr. fantovsko sonce luna

fántovsko

prisl.:

fantovsko nagajivo pomežikniti

dekle ima fantovsko pristrižene lase

fantovsko objesten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hudičaríja -e ž (ȋ) pog.
1. slabš. navlaka, krama: na podstrešju si našel vsakršno hudičarijo / kupila je zavese, pregrinjala in drugo hudičarijo
2. ekspr. hudobno ali nagajivo dejanje: kdo je naredil to hudičarijo; uganjati hudičarije / naučil se je politike in vseh mogočih hudičarij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Jezikovne izbire: »škrat«, »palček« ali »gnom«

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ljubezníčenje -a s (ī)
knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nagajív -a -o prid.(ī í)
ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok
// ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh

nagajívo

prisl.:

nagajivo pomežikovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nagajìv, -íva, adj. neckisch, schabernäckisch; nagajivo dekle.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nagajívo nač. prisl. (í) ~ pomežikniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nagajívo prisl.

GLEJ SINONIM: poredno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

nagajívost -i ž (í)
lastnost nagajivega človeka: videl je nagajivost v njenih očeh; otroška nagajivost / prestrašil ga je iz nagajivosti / ekspr. sama nagajivost ga je
// nav. mn. nagajivo dejanje: jeziti se, smejati se zaradi njegovih nagajivosti; šolarske nagajivosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nasloníti -slónim dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, dati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev naslonil na/ob zid.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

navíhano nač. prisl. (í) poud. ~ gledati, se smejati |hudomušno nagajivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

opírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj nameščati, dajati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev opiral na/ob zid.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

páglavski -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~o ravnanje |poredno, nagajivo|
páglavskost -i ž, pojm. (á) slabš. |porednost, nagajivost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páglavsko primer. prisl. (á) slabš. ravnati, vesti se ~ |poredno, nagajivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páglavstvo -a s (á)
slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: kakšno paglavstvo, je pomislil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páglavstvo -a s, pojm. (á) slabš. obsojati ~ |ničvredno, nagajivo ravnanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

páglavščina -e ž (á)
slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: početi paglavščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

poniglávo tudi poníglavo prislov [poniglávo] tudi [poníglavo]

1.

slabšalno takó, da se kaj prikriva, naklepa

2.

ekspresivno takó, da je nagajivo, navihano

ETIMOLOGIJA: ↑poniglav

posmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., posmêj se in posmèj se posmêjte se stil. posmêjaj se posmejájte se; posmejál se stil. posmêjal se posmejála se (á é, í, é)
krajši čas se smejati: glasno se posmejati; nagajivo se mu je posmejala / ves njegov obraz se je posmejal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pregrízniti, -grȋznem, vb. pf. 1) mit einem Biss durchdringen, durchbeißen, entzweibeißen; otrok skorjo težko pregrizne; — 2) besedo p. = nagajivo ali zlobno odgovoriti komu, zasukavši njegovo besedo v drugačnem zmislu, nego jo je on izrekel, Kr.; den Sinn eines Wortes verdrehen, Mur., Met.; na pregriznjeno besedo se še bolj ostra reče, Jap. (Prid.); (tudi: sein Wort brechen, Cig.; prisego p., den Eid brechen, Vod. [Izb. sp.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

premôlkel -kla -o [premou̯kəu̯] prid. (ó)
1. knjiž. ki je premolknil: nagajivo se je smehljal premolklemu sogovorniku
2. nar. hripav, hreščeč: spregovoril je s premolklim glasom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sfotošopírati dovršni glagol

1.

pogovorno

urediti, prirediti fotografijo v programu za obdelavo, predelavo fotografij

1.1

pogovorno

s takim urejanjem spojiti, skombinirati

ETIMOLOGIJA: ↑fotošopirati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é)
1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
// ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi
2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha

smejé

:

smeje je odšel iz sobe

smejé se

:

smeje se kaj pripovedovati

objemala je otroka, smeje se od sreče

smejáje se

zastar.

smeje se:

smejaje se kaj reči

na glas se smejaje, je zaprl vrata

smejóč se

-a -e:

smejoč se ga je gledal

glasno smejoč se, ga je poslušala

smejoče oči

smejoči se otroci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á)
1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot vzklik o ti škrat ti
● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škràt škráta m

1.

v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo

SINONIMI:

palček1, nar. malič, star. malik, redk. možic, ekspr. škratec, ekspr. škratek, ekspr. škratelj, ekspr. škrateljc, ekspr. škrateljček

2.

kip ali podoba, ki to bitje predstavlja

SINONIMI:

palček1

GLEJ ŠE SINONIM: hudič1, majhen, porednež, pritlikavec
GLEJ ŠE: poreden

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

škratíca tudi škrática -e ž (í; á)
v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škrati in škratice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škrátovka -e ž (á)
v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škratje in škratovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škrátovka -e ž

v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo

SINONIMI:

palčica2, škratica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

vrát Frazemi s sestavino vrát:
bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, kot [mlínski] kámen [okoli] vratú, kot mlínski kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, na vrát na nós, znájti se do vratú v gódlji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti

žvrgolé

:

žvrgole se škrjanec dviga proti nebu

žvrgolèč

-éča -e:

žvrgoleč škrjanec

žvrgoleče govorjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.