Tiskanje

kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

bràsklav -a -o prid. hrapav: ceszta z-kamnom popodjena i ka je nê braszklava KAJ 1870, 116; kakse dugoványe braszklavo KAJ 1870, 34; vlecseni po braſzklavoj zemli ſzemo tá KŠ 1771, 101; po braſzklavoj czeſzti BKM 1789, 32
nájbrasklavéjši -a -e najbolj hrapav: szta i po najbraszklavêsi cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

daléšnji -a -e prid. daljen: môrja dalêsnyega TA 1848, 50; Od dalésnzi ftic KAJ 1870, 163
nájdaléšni -a -o najbolj oddaljen: Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

gvǜšen tudi gvìšen -šna -o prid.
1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161
2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17
3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7
gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79
nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hasnovìten -tna -o prid. koristen: Poznana i hasnovitna hižna stvár AI 1878, 24; ár je tiszto za nyega nej hüdo, nego hasznovitno KOJ 1845, 120; z-dobroga oczla szkresena nede z-hasznovitnov szvetlosztjov vöpelala KOJ 1833, IIII; divji ftiči sojo jáko hasnovitni AI 1878, 25; v-sterom sze nebi zmogle nike hasznovitne rasztline KOJ 1845, 78; je pa nike hasznovitne artikuluse vcsino szklenoti KOJ 1848, 93
nájhasnovìtnejši -a -e najbolj koristen: Žito je naše najhasnovitnejše silje AI 1878, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hasnovìti -a -o prid. koristen: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; niti vu gnoj je nej haſznovita KŠ 1771, 221; da je tou tak mocſno haſznovito TF 1715, 35; Vſze piſzmo je i haſznovito je na vcsenyé KŠ 1754, 1; ſtero je ni nej haſznovito KŠ 1771, A4a; meni pa na düse moje zvelicsanye potrejbno, i hasznovito KM 1783, 151; ſtero je tak jáko haſznovito SIZ 1807, 8; ſzam nikaj nej zamüdo haſznovitoga KŠ 1771, 405; Tak csednoga, i haſznovitoga ſzvojega csloveka KM 1796, 28; Ali niſcse je nej naprej vzéo eto haſznovito delo BKM 1789, 2b; I nam hasznovita Podeliti oblübis KAJ 1848, 158; vecs nikeliko haſznoviti potreibni redov priverglo TF 1715, 9
nájhasnovìtejši -a -e najbolj koristen: V severni kráji zemlé živé najhasnovitejši vsej jelenov AI 1878, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

mr̀ski tudi mèrski -a -o prid. zoprn, grd: Goszpodie merszki nad tisztimi ABC 1725, A7b; Rút; grdi, mrszki -a -o KOJ 1833, 171; Ali tou je jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; kiſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivljenyem, potop napelali KM 1796, 10; za nyimi szo prisli merszki Avarci KOJ 1914, 96; Ár ſzo nyihova dela merſka jálna BKM 1789, 127; Ino vsze prilike mrszke osztávimo KM 1783, 276; Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67
nájmr̀skejši -a -e najbolj mrzek: Ali ſzkrivomá je náj mrſzkejsa dela cſinio KM 1790, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

mr̀zeo tudi mr̀zel -zla -o prid. mrzel: ka ſzi nej ni mrzeo, ni topeo KŠ 1771, 773; Jáko mrzel zimski dén je bio KAJ 1870, 61; Na drevje mrzel de'zd'z ide AI 1875, br. 1, 6; eden pehár mrzle vodé KŠ 1771, 34; jelen setuje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; i mrzlo lübézen prilo'sim KM 1790, 108; v čistoj i mrzloj vodi AI 1878, 3; nad mrzlim blágom AI 1878, 8; Poviti vmrzle plenicze BKM 1789, 57
mrzléši -a -e mrzlejši: nego i mrzlese dr'zéle jeszo KAJ 1870, 93
nájmrzléjši -a -e najbolj mrzel: Máčko nájdemo povsédi zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nečamúren tudi nečemúren -rna -o prid. nečimrn, ošaben: Ali Boug milosztivni, Da je nej necsamurni, Nestanoma tou kricſi BKM 1789, 13; Tejva gnüſziva, i necsamurniva ſziná je nej tak oſztro pokárao ocsa KM 1796, 51; ki ſzam te zbantüvao z-mojimi necsamurnimi grejhi KM 1783, 140; daga zetoga necsemurnoga ſzveita von vſzemes SM 1747, 63; da bi nyemi dáo pehár necsemurne ſzrditoſzti ſzvoje KŠ 1771, 796
nájnečamúrnejši -a -e najbolj nečimrn: Sto je bio náj necsamurnejſi med Izraëlſzkimi nepobo'snimi Králmi KM 1796, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nèpòšteni -a -o prid. nepošten: Vi ſzte pa nepoſtenog vcsinili ſziromáka KŠ 1771, 748; Vi odicseni, mi pa nepoſteni KŠ 1771, 497
nájnèpòštenejši -a -e najbolj nepošten: I ſtere ſtimamo naj nepoſtenejſe biti tejla, okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ráni -a -o prid.
1. zgoden, zgodnji: doklen ráni, ino vecserásni, (poſni) desch na nyou prime SM 1747, 28
2. jutranji: Rána Molitev ABC 1725, A5a; Rána peſzen SM 1747, 64; Rána molitev KŠ 1754, 223; bojdi eto ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; i vzemi za vugoden ráni áldov KM 1783, 5; ino na ütrásnye ráno vrejme gori obidi KŠ 1754, 226; Ráno ütro poſzlühnes mene BKM 1789, 8; k-tebi zdihávam vu etom ránom vrejmeni KM 1783, 2; Rane ino vecserne molitve TF 1715, 45; Ráne Molitvi KM 1783, 1; Bete'znikov ráne peſzmi BRM 1823, IX; nyé na ráne ino na vecſérne molitve [navcſiti] TF 1715, 45
nájranéjši -a -e najbolj zgoden: Špinjača má ošpičeno listje, najranejša zelenjáva AI 1878, 42

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ràno prisl. zgodaj: Kágdaſze terbei rano moliti TF 1715, 45; Goszpodne rano ti ſzlisi moi glász ABC 1725, A7b; Csi gli kaj zacnemo rano KŠ 1754, 268; Csi nasi lübléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Goszpodne rano poszlühni glász moj TA 1848, 5
nájrané najbolj zgodaj: Protolesnye szejanye sze more kak najrané opraviti AIP 1876, br. 2, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ròden -dna -o prid. roden, rodoviten: tvoja 'zena, Kako roden trſz bode ti porodna BKM 1789, 265; liki dobro rodno drvou, raſztés ino czvetés Bougi na diko KŠ 1754, 12b; Szüho zemlo rodno vcsini BKM 1789, 57; pren. [evangelij] i roden je povſzud, liki i vu vami KŠ 1771, 603
nájròdnejši -a -e najbolj rodoviten: i vö je doubo od nyega náj rodnejso zemlou KM 1796, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

skrádnji tudi skrágnji -a -e prid.
1. zadnji, poslednji: i ſtere ſzkrádnyi dén 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; je 'seleznim szlovenszkim fararom szkrádnyi dén na odvandranye naznánye dáni bio KOJ 1914, 149; Gda naſſa ſzkrádnya vora pride KŠ 1754, 178; Imé, ſtero moja ſzkrádnya rejcs bode KM 1783, 36; Gda pride ſzoudba ſzkrádnya BKM 1789; Od ſteroga ſzkrádnyega dnéva niſcse nezna KŠ 1754, 113; troust vu hipi vöre szkrádnye KOJ 1845, 127; i jaſz ga obüdim na ſzkrádnyi dén KŠ 1754, 207; Jezus pá nazáj pride z-Nebéſz na ſzkrádnyi dén KMK 1780, 18; Pomágaj mi na dén ſzkrádnyi SŠ 1796, 47; na ſzkrádnyo vöro ſze vſzáki dén priprávlati KŠ 1754, 179; Áldov je naſztavo Jezus na ſzkrádnyoj Vecsérji KMK 1780, 51; Ár na ſzkrádnyem vreimeni On me gori obudi SM 1747, 78; vu ſzkrádnyem dnévi KŠ 1754, 140; i náſz vſzkrádnyem dnévi gori obidi KŠ 1771, 838; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam vu roké tebi KŠ 1754, 269; csí moja je na ſzkrádnyoj vöri KŠ 1771, 116; Nazviſcsáva hüdoubo ti vu ſzkrádnyi dnévi 'zivoucsi KŠ 1771, 649
2. skrajen, najbolj oddaljen: Na orszácskom szpráviscsi dvá sztrána sze nájdeta, tô je te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; i od prvle szkrágnyega levoga sztrána sztojécsi AI 1875, br. 2, 1; naj nyim bodes na zvelicsanye notri do ſzkrádnye zemlé KŠ 1771, 385; sze szlisijo szkrágnyemi lêvomi sztráni 42 AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

skròven -vna -o prid.
1. skrivnosten: Ka más ſzkrovnoga v tejli tvojem BKM 1789, 272; zové eto Szveſztvo za veliko ſzkrovno Szveſztvo KMK 1780, 86; vidimo ſzkrovno Bo'se ravnanye KM 1796, 91; nej ſzam toti vrejden tvojega ſz. Tejla, ino Krvi vu teom ſzkrovnom ſzveſztvi KM 1783, 128; i püscsa vöter z szkrovni mêszt nyegovi TA 1848, 110; Ki ſzkrovna dela ſzkrijes pred moudrimi KM 1783, 23; I tak ta ſzkrovna ſzrczá nyegovoga ocsiveſzna bodo KŠ 1771, 519
2. v zvezi skrovne knige skrivno razodetje: Szkrovne knige KŠ 1754, 3; Vcsenyé od eti ſzkrovni knig KŠ 1771, 807
nájskròvnejši -a -e najbolj skrivnosten: priſztoupim knájſzkrovnejsemi Oltárszkomi Szvesztvi KM 1783, 153
skròvni -a -o sam. skrivnostni: i ſzkrovno, ſtero bi ſze ne zvedilo KŠ 1771, 210; Ár jenikaj nej tak ſzkrovnoga, ſtero bi ſze vö ne nazvejſztilo KŠ 1771, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

sléjdnji -a -e prid.
1. zadnji: Utólsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Ja ſzem te prvi i ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Na leta ſzlêdnyi vecsér BRM 1823, X; Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Szlednyi sztrláj AI 1875, kaz. br. 7; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; Gda pride ſzlejdnye vrejme BKM 1789, 65; dokecs i te ſzlejdnyi pejnez ne plácsas KŠ 1771, 215; da mi ſzlejdnyo miloscso darujes KŠ 1771, 114; Za edno ſzlejdnyo kriviczo Pride vpeklénſzko temniczo BKM 1789, 400; Goſzpon Jezus právi pri Sz. Marki na ſzlejdnyem táli KŠ 1754, 187; ſzkázani je pa vetim ſzlejdnyem vrejmeni za volo váſz KŠ 1771, 704; Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Záto nyemi piſe z-Rima vu ſzlejdnyoj vouzi KŠ 1771, 644; moke, ſtere ſzi vu tvojoj ſzlejdnyoj vöri pretrpo KM 1783, 36; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta BKM 1789, 4; Mati sze trudi szlêdnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 8; Dvej ſzlejdnyi zapouvidi prepovidávata onih po'selejnye KMK 1780, 4; za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale BKM 1789, 3; Szlêdnya dugoványa KAJ 1848, IX; I Pridavek od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4; ti ſzám ládai, i ſzlednye náſz KM 1783, 66; kaj je Boug náſz ſzlejdnye Apoſtole vö pokázao KŠ 1771, 497; ete mêszec szlêdnye dni nazej pridévsi AI 1875, kaz. br. 8; kaj vu ſzlejdnyi vrejmenaj odſztoupijo niki od vöre KŠ 1771, 638
2. poslednji: Szlejdnye Mázanye KMK 1780, 57; gda pride vsze ſzoudit Szodecz na dén ſzlejdnyi KM 1783, 53; nazviſcsávanye od ſzlejdnyi dnévov KŠ 1771, 633; Szlejdnya mirajoucsega Zdihávanya KM 1783, 194
3. skrajen, najbolj oddaljen: bodete mi ſzvedoczke do ſzlejdnye zemlé KŠ 1771, 342
slednjéšnji -a -e zadnji: sviloprejec i sviloprejka, eta slednješnja svoja jajčica püščáva AI 1878, 34
nájslédnji tudi nájsléjdnji -a -e zadnji: veliki táo má, ka sze vu Ausztrii vu najszlêdnyi 25 lêt zgodilo AI 1875, br. 2, 8; Rákel, i Jo'sef ſzta naj ſzlejdnyiva bilá KM 1796, 22
sléjdnji -a -e sam. zadnji: i bodo ta ſzlejdnya csloveka onoga hüſa od ti prvi KŠ 1771, 208; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; na szlêdnye 'ze dête prôti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; szlejdnye ido szpát [ženske] KOJ 1845, 41; jaſz pa ſcsém etomi ſzlejdnyemi teliko dati, liki tebi KŠ 1771, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

sléjpi -a -o prid. slep: i bos ſzlejpi KŠ 1771, 381; Elimáſſa csalejra je ſzlejpoga vcsino KM 1796, 126; ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; pren. On [rázum] je ſzlejpi v dühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; Brez’ tébe Kak ſzem ſzlejpi BKM 1789, 128; cslovek, zvün soule bom szlejpi KOJ 1845, 141; Szlejpa ſzoudba KŠ 1771, 21; gde je do eti máo moja ſzlejpa pamet bila KM 1783, 149; Vu Bo'soj miloſztivnoſzti ſzlejpo vüpanye KMK 1780, 91
nájslepéjši -a -e najbolj slep: Ja ſzem pa te náj ſzlepejsi V-tom, ka mi je na dobro BRM 1823, 339
sléjpi -a -o sam. slepi: Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Dvá ſzlejpa, eden vragometen KŠ 1771, 27; ino kaibi ſzleipi pogléd vzéli SM 1747, 11; Szlejpi preglédávajo KŠ 1771, 35; Maria ſzlejpih ſzvetloſzt KM 1783, 81; predgati ſzlejpim preglédanye KŠ 1771, 176; ſcse ſzlejpim pogléd dati BKM 1789, 18; majoucsi ſzebom ſzlejpe KŠ 1771, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

spóudnji -a -e prid. spodnji: I gori do ſzpoudnyega pekla KŠ 1754, 145; jezik .. na ſzpoudnyo lampo ga poſztávivsi KMK 1780, 65; z szpôdnye lendave zebráni poszlavci AIP 1876, br. 6, 7
nájspódnji -a -e najbolj spodnji, najnižji: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146; Doli szi me püszto vu jamo náj szpôdnyo TA 1848, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

strahovìten -tna -o prid. strahovit, strašen: Vogrinje szo 'se glaszovitni i sztrahovitni bili od jahanya, ino sztrelanya KOJ 1848, 6
nájstrahovìtnejši -a -e najbolj strahovit: Náj sztrahovitnejsi szo bili Hunovje KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

tr̀den tudi tèrden -dna -o prid.
1. trden: znaoſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Mi mámo terdno Profetinſzko reics SM 1747, 24; ſtera terdno vüpazen má TF 1715, 32; ino vſivanje ſzterdnim tálom, dá notri zvati SM 1747, 18; Szterdov kaſtigovſze perti Boug TF 1715, 18; Zetakſim vüpanyem ſztrdnov mojov vörov, jaſz ſze li vtebi vüpam BKM 1789, 161; Sztrdnom vorom ma düsa, Goſzpodna zdiháva BKM 1789, 218; Ár je z-trdnom priſzegom zavézao SŠ 1796, 71; Rosjé na porüsenyé trdni mejſzt KŠ 1754, 161; Ár ro'zjé je zmo'zno v-Bougi na porüſanye trdni mejſzt KŠ 1771, 545
2. trd: Trdnoga ſinyaka i neobrejzanoga ſzrczá i vüjh lidjé KŠ 1754, 126; Trdnoga Sinyeka KŠ 1771, 363; ſzi trdno trnavo korouno noſzo KŠ 1754, 237
nájtr̀dnejši -a -e najbolj trd, najtrdnejši: kaj ſzam pouleg naj trdnejſega réda 'zivo KŠ 1771, 421

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

tǘčen -čna -o prid.
1. tolst, debel: nehámo ednoga tücsnoga bravá SIZ 1807, 6; moji gyünczi i tücsne ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; Vido je ſzedem tücsni kráv KM 1796, 27
2. masten: Kozino mleko je zdravo i tüčno AI 1878, 15
nájtüčnéjši -a -e najdebelejši, najbolj rejen: Nyi meszô je técsno gda szo najtücsnêsi KAJ 1870, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

vìsiko tudi vìsoko prisl.
1. visoko: Z-ocsmi ne glédam viſziko BKM 1789, 8; naj mládoga drevja doli ne jej, dokecs viſziko gori zraſzté KM 1790, 80; je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; I plamén je visoko sekao BJ 1886, 9; pren. kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626
2. zelo: Goszpôd bojdi visziko hválen TA 1848, 33; Viſzoko postüvanoga Superintendenta BRM 1823, IV
vìše več, bolj: ki nedás náſz viſse ſzküsávati SM 1747, 56; je namázani ſztoga Sz. Dühá oliom viſſe od vſzej ſztároga zákona prorokouv KŠ 1754, 102; Nej je ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; ár ſzi ti viſſe vſzáke ſztvorjene ſztvári KM 1783, 143; On je vszáko sztvár zvagao, nikaj je nej visse KOJ 1845, 102; Ki, vise szuncsevnoga tráha Prebivajôcs, ravna KAJ 1848, 7
nájvíše najbolj: Bogá naſsega ober vſzei ſztvári nai viſse lübiti SM 1747, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zavr̀čti tudi zavr̀či -vr̀žem dov.
1. zavreči, odvreči: ſztvorjenyé i nikaj nej trbej zavrcſi KŠ 1754, 168; ſztvorjenyé i nikakſega nej trbej zavrcsi KŠ 1771, 638; ne zavrsmo naſſe rodbine KMK 1780, 32
2. prenehati biti s kom v pozitivnem odnosu: roditele nej zavrcsti KMK 1780, 41; i ki váſz zavr'ze KŠ 1771, 203; Vidite, da ne zavr'zete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; Kriſztuſa zavr'zejo KŠ 1771, 117; Niſcse te naj ne zavr'ze KŠ 1771, 659; bi naſſe ſztareiſſe, ne zavergli TF 1715, 15; Csi szi ti nevorna mené zavrgla AI 1875, br. 2, 8; Nej je zavrgao Boug lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 472; 'Zidovje ſzo ga zavrgli BKM 1789, 56
3. odkloniti, ne sprejeti: Dáj nam gizdoſzt zavrcsti BKM 1789, 114; i razumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; potrto ſzrczé ne zavr'zes KŠ 1754, 148; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; zavr'se, kajkoli je nouvo KOJ 1833, XV; Kakda B. rejcs zavr'zemo KŠ 1754, 24; On vnebésza pela, Ako ga zavr'zete BKM 1789, 12; Csi poszlavci ponácsisanye zavr'zejo AI 1875, kaz. br. 2; babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; ne zavr'zi kaſtiganye Goſzpodnovo KŠ 1771, 694; ausztrianci szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr'ze AIP 1876, br. 6, 3; naj tou dobro nezavr'zemo KŠ 1754, 213; rejcsi naj nyé gláſz zavr'zemo BKM 1789, 179; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848, 3; Gda bi se návuke zavrgli KOJ 1845, 39; ſteri je rejcs Bo'zo zavrgao KŠ 1754, 271; I zavrgli ſzte zapovid KŠ 1771, 50; Farizeuske ſzo tanács Bo'zi zavrgli KŠ 1771, 189
zavr̀čti se tudi zavr̀či se -vr̀žem se
1. zavreči se, zavržen biti: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; Potrejbno je pa nyemi zavrcsi ſze od toga národa KŠ 1771, 229; od Sziná cslovecsega, kaj zavr'ze ſze KŠ 1771, 129
2. odkloniti se, ne sprejeti se: Stera sze krouto ponuja, sze po návadi zavr'se KOJ 1845, 35; Csi od miniszteriuma právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; ſze od 'Zidovov z-Evangyeliomom vrét zavr'zeta KŠ 1771, 380
3. narediti se: Ali hitro sze eden máli oblák zavr'ze KAJ 1870, 133
zavr̀ženi -a -o zavržen: ſzám zavr'zeni nebodem KŠ 1771, 508; Zavr'zen je moudri zdaj vu modrouſzti BKM 1789, 202; Kakda je ſz ſzrczom zavr'zeno KŠ 1754, 32; zemla zavr'zena je KŠ 1771, 680; ka je vogrszki Jezik zavr'seni KOJ 1833, X; Zsibvásár, zavr'senoga blága odávanye KOJ 1833, 184; ſteromi od lüdi iſztina zavr'zenomi KŠ 1771, 705; Gda bi od Bouga zavr'ſenoga Saula hüdi düjh jáko mantrao KM 1796, 55; kai ſzmo vſzi zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; nego csi ſzte zavr'zeni KŠ 1771, 553; Med zavr'senimi proszniki prvi je bio Albert KOJ 1848, 69
nájzavr̀ženejši -a -e najbolj zavržen: ki ſzo naj zavr'zenejſi vu gmajni, tiſzte poſztavte ſzodce KŠ 1771, 499

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nájklasnatéjši -a -e prid. najbolj klasnat: Najklasznatêse szilje je gyecsmen KAJ 1870, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nájnapréj prisl. najbolj spredaj: Najmočnejši žerjáv leti najnaprej AI 1878, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nájneosnòvlenéjši -a -e prid. najbolj neomikan: Li ta najneosznovlenêsa deca sze z-vötiszkanyem jezika spotári KAJ 1870, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nájnepoštenéjši -a -e prid. najbolj nepošten: I ſtere ſtimamo naj nepoſtenejſe biti tejla, okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nájvogrskéjši -a -e prid. najbolj ogrski: Tisza je najvogrszkêsa voda KAJ 1870, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

nájzádnjejši -a -e prid. najbolj zadnji, poslednji: csi ſto ſcsé prvi biti, naj bode med vſzejmi náj zádnyejſi KŠ 1771, 131

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.