áta, (gen. ȃta), m. der Papa (največ v otročjem govoru).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cipeliš -a (cipeliš, cipelš) samostalnik moškega spola parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
često (čestu, često) prislov1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čevelj -vlja (črevl, čevl, čevel, črievelj*) samostalnik moškega spola parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 119 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
črevlja* -e (črevla) samostalnik ženskega spola parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dà 1., I.
conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drági -a -o prid. 1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86 2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23 dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48 nájdràgši -a -e 1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5 2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4 drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
grúčav, adj. klumpig, derb: gručava ruda, das Derberz, Cig. (T.); največ je kamena sol gručava, Erj. (Min.); = poln gruč, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hò, interj. ho! (izraža največ začudbo); tudi: ho ho! — s tem klicem tudi veleva voznik konju na levo, vzhŠt., ali, da naj obstoji, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
izcimováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izcimiti se; sich entwickeln: izcimuje se največ gorkote v životu, Let.; (pravilneje: izcimljevati se).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.-Kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kàk vez. I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: I tô vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém, Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; Eden kak te najvéksi je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4; oe tak, kak ö: Croezus AIN 1876, 7
2. za izražanje primerjave sploh: Ah Boug! kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; Grejhi me bodo te'zili, Kí je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; vcsenyé vogrszkoga Jezika brezi steroga sze imenüványe Králev rávnotak nebi moglo ovarvati, kak sze niscse nemore za ocso zvati brezi diteta KOJ 1833, III; Sztênna tábla je véksa, kak moja kamenica KAJ 1870, 9; Krma .. sz-trávnikov vecs vozôv odpelano, kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8
3. za izražanje podobnosti: je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Rêcs Goszpodna je csiszta, kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; Máčka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8; Streha se je vužgála. I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9
4. za izražanje funkcije, položaja: Za ſtero bláj'zenſztvo, Bomo ga dicſili, Kak laſztivno lüſztvo BKM 1789, 18; Na nyega [Jezusa] ſze naſzlányamo Kak na zvelicsitela BRM 1823, 7; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; od etoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8 II. v odvisnih stavkih
1. za izražanje primerjave: Bosji dari kak tou jeſzo, a) te miloſcse SM 1747, 36; kai je Kristus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Vſzejm lidém, tak vu junſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; nego i du'zni ſzmo, kak za to prvo, tak i za to drügo, Bougi hválo dati KŠ 1771, A2a; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo, prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti, to včini AI 1878, 10; kaibi mi ſzvéto ino poſteno ſiveli, kak vrecsei tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; ki ſzo ſtejnye vkupe prináſali cſi gli, kak ſtimam, nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a
2. v zvezi z da, naj naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt, kak da bi on vſo mestrío gori najſao KM 1796, 10; i na roké te vzemejo, da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; to lüſztvo da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob, da kak pridoucsi vucseniczcke nyegovi vnocsi, vkrádnejo ga KŠ 1771, 97; nej, kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö navküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; Odgouvorile ſzo pa te csedne govorécse: nej tak, naj kak zadoſzta nebode nám i vám KŠ 1771, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
karnę̑ł, -la, m. = tkalec, Notr., Goriš., (ker so bili tod nekdaj največ Karneli tkalci).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kr̀mlejnje tudi kèrmljenje -a s krmljenje, pitanje: Ječmen največ se nuca za kermljenje AI 1878, 41; Žalod je dober za krmlejnje svinj AI 1878, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
máj, m. 1) der Monat Mai; — 2) obeljeno drevo (smreka), ki se postavlja največ o kresu in o sv. telesu, der Maibaum, Cig., M., Tolm., Gor., Notr.; nosili so maje, Dalm.; — prim. bav. mai, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
malovẹ̑dež, m. ein kenntnisarmer Mensch: bili smo največ malovedeži, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mȃmka, f. dem. mama (največ v otročjem govoru); — tudi: mamkà, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
məzdà 1., -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.-Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča-Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško-Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mogóčno prisl. mogoče: ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; stere mogôcsno po vremeni odtirati AI 1875, kaz. br. 8; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nájveč prisl. največ: práva vöra, kſteroj ſze naj vecs lüſztva ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; mejſztam, vſteri je náj vecs csüd nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; dopüszti náj vecs [počinka] koncsna piknya KOJ 1833, 10; Álmosa kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; V-naj vecs mesztaj je gorizoráno AI 1875, kaz. br. 8; Nájvecs pocsinka dopüszti koncsnapiknya AIN 1876, 9; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
največ prisl., F
4,
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri
narvezh dá, ſebe zhesdati;
adsummum, k'vekſhimu, k'ſadnîmu,
narvezh;
praesertim, ſtuprou, ṡlaſti,
narvezh, ſuſſeb;
propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
največ (največ/naj več) čl. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
naj več1 gl. največ ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
narveč prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.-M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
píva -e ž pivo: Ser; piva KOJ 1833, 171; i pri ednom maszlini pive (söra) je grizao krüh KAJ 1870, 38; ječmenova kaša, največ se nüca za delanje pive AI 1878, 41; i da je pivo tocso KM 1790, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pláme, -ę́na, n. = plamen, Dol.; (govori se največ "pléme", Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pòd, I.
praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ponàjvèč, adv. = po največ, meistens, hauptsächlich, Vest., Raič (Slov.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
posevek [posẹ̑vǝk]
samostalnik moškega spolazadnja, najslabša moka
PRIMERJAJ: posevčni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prehlajénje, n. die Verkühlung, die Erkältung; največ ljudi zboli od prehlajenja.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pripetjé -á s dogodek, pripetljaj: 'Zitka pripetjé BRM 1823, 425; i pripetjé je hudi konec melo KAJ 1870, 41; Ali známo, ka je nej tou ſzpripetjá nad nami BKM 1789, 422; Kaj ſze je nej tou nad-tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; On v-pripetjé tú'znoga Nyega zaman nezezáva KAJ 1848, 3; Kak lepô je, csi sze v-etaksem pripetjê szpomené KAJ 1870, 54; Kvám naj ne pridejo ta hüda pripetyá SIZ 1807, 50; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; záto pripetjaj szkoncsávanyaj sze nemore tô zgoditi AIP 1876, br. 5, 1; ár pri največ pripetjaj skoli vréd v vodo odbiži AI 1878, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
priréči, -réčem, vb. pf. 1) dazusagen, mehr sagen, Vrt.; — 2) zusprechen, adjudicieren, einantworten, Cig., Jan.; kdor največ ponudi, temu bodo prirekli, Cig.; — zur Last legen: prirečeno mu dejanje, DZ.; — 3) eine Zusage machen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pritŕkniti, -tȓknem, vb. pf. zuschlagen (dem Meistbietenden): kdor največ ponudi, temu bodo pritrknili, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8 razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1 razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539 nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rẹčíšče, n. das Flussbett, Jan., nk.; vrbja se nahaja največ ob rečiščih, SlGosp.; ein verlassenes Flussbett, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
selívli -a -o prid., v zvezi konjič selivli kobilica: Največ škode dela konjič selivli (šáška- sáska) AI 1878, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
spočę́ti, -čnèm, vb. pf. 1) = početi, Mur., Slom.; — 2) empfangen, schwanger werden, (največ v cerkvenem jeziku); (nam. vzp-?; prim. nem. empfangen).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sprẹ̑dnjica, f. 1) die Vorgängerin, Cig., M.; — 2) die Vorsteherin, Guts., V.-Cig.; — 3) das vordere Pressbrett, Cig.; — 4) die Vorkammer, DZ.; — 5) die Vorsilbe, das Präfix (gramm.), Cig., Jan.; — der Vordersatz, Jan.; — (največ "sprednica" pisano).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sprẹ̑dnjik, m. 1) der Vordermann, Mur., Jan.; — 2) der Vorgänger, Dict., Jan., C.; — der Vorfahr, der Vorahn, Cig., Jan., C., Schönl., Ravn.-Valj. (Rad), Burg., LjZv., Vrt.; — 3) der Vorgesetzte, V.-Cig., C.; — 4) das Vortuch, C.; — 5) der Anlaut (gramm.), Jan.; — (največ "sprednik" pisano).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
več1 prisl. primer. 1. več:
kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ nezh uezh ym nej dall kakor taiſtom, kateri ſo bily posnu prishli ǀ ena shena to nevero Manicheuſa v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v'taisti desheli nej ſo mogle 'vezh prebivat 2. bolj:
Nej li on taisti nemarni, inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ je bil vezh enimu Seraphinu, kakor zhloveku podobin ǀ S. Franciſcus je vezh en Angel, kakor en zhlovik ǀ veliku takushnih ſe najde, kateri veliku vèzh nijh telu, kakor dusho lubio 3. spet:
bo teshku vezh oſdravil presež.> 1. največ:
Poidi v'Tempel kadar ner vezh ludy notriſe najde ǀ kadai oſterij imaio nar vezh opravila ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal 2. najbolj:
Satan ſe pomuja kar ner vezh more ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga, kateriga je ner vezh shtimal, inu lubil ǀ ſe branio nervezh kar morio pred ſmertio → veče, → veliko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
več2 člen. več:
kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati ǀ ſe nei mogal uezh odtergat, inu odreshit ǀ Nikar vezk, nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo v'tej gardi shivinski podobi ǀ kadar je ſam ſebe umoril, ne more vizh sam ſebe oshivit presež. največ:
pofliſſajteſe kar ner vezhe vam je mogozhe (II, 126)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
veče prisl. primer. presež. največ:
pofliſſajteſe kar ner vezhe vam je mogozhe (II, 126) → več¹, → veliko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vsakdenéšnji tudi vsakdanéšnji -a -e prid. vsakdanji: Vszakdenésnyi Adjutorium BKM 1789, 1; Krüha naſſega vſzakdenésnyega dái TF 1715, 25; ali vſzak denésnya molitev TF 1715, 11; naſſa vſzakdenésnya hrána KŠ 1754, 205; Krüha naſega vſzakdenésnyega dáj nam ga dneſz KŠ 1771, 18; Krüha naſſega vſzakdenésnyega dáj nam ga dneſz KMK 1780, 29; Krüha vſzak denésnyega dai nám SM 1747, 44; Krüha naſſega vſzakdenésnyega KM 1790, 109; zadrevenele szo kôszti moje od vszákdenésnyega jávkanya TA 1848, 24; od Molitve vſzakdenésnye TF 1715, 24; Da Boug krüh vſzakdenésnyi TF 1715, 28; ár v ti največ mesti dá lidém vsakdanéšnjih krüh AI 1878, 41; i potrebüvala bi vſzakdenésnyo hráno KŠ 1771, 748; Kágda na molitev vſzakdenéſnyo more navcſiti TF 1715, 25; Kai razmis po krühi vſzakdenésnyem TF 1715, 29; Moremo vu vſzakdenésnyem ponávlanyi KŠ 1754, 96; po vſzak denésnyoi Pokori SM 1747, 53; vu Vſzakdenésnyoj Pokouri KŠ 1754, 198; more návadne szakdenésnye molitve znati KOJ 1845, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
živát -i ž perutnina: deca, 'zivát pomôcs iscse AIP 1876, br. 3, 1; pérje, ár so ž nyim živáti največ pokrite AI 1878, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.