Tiskanje

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

1.

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

2.

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

3.

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

4.

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

4.1.

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [kontracépcija]

1.

preprečevanje zanositve

1.1.

2.

preprečevanje razmnoževanja živali ali metoda, sredstvo za tako preprečevanje

STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. contraception, iz ↑kontra + lat. conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna]

1.

neformalno, primorsko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, štajersko oma

1.1.

navadno v množini

neformalno

primorsko

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno babica

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

1.

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

číračára; in číra čára medmet [číračára]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

4.

kot samostalnik, navadno v množini, ekspresivno neenakomerna kriva črta

5.

kot pridevnik, ekspresivno ki se mu pripisuje čudežna moč, a mu je govorec ne priznava

ETIMOLOGIJA: iz ↑čarati po zgledu žigažaga iz ↑žagati

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

kokóšji kokóšja kokóšje pridevnik [kokóšji]

1.

ki je v zvezi s kokošmi 1. ali gojenjem kokoši 1.

STALNE ZVEZE: kokošja kuga
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš

kolobárnica kolobárnice samostalnik ženskega spola [kolobárnica]

iz biologije mesnata lističasta goba z belimi trosi; primerjaj lat. Tricholoma

STALNE ZVEZE: pegasta kolobarnica, zimska kolobarnica
ETIMOLOGIJA: ↑kolobar

konjeníštvo konjeníštva samostalnik srednjega spola [konjeníštvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z rejo in dresuro konj, urjenjem jezdecev, organizacijo tekmovanj s konji

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑konjenik

krtáčenje krtáčenja samostalnik srednjega spola [kərtáčenje]

1.

čiščenje česa s krtačo

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti

mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]

kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti

STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta

pávji pávja pávje pridevnik [páu̯ji]

1.

ki je v zvezi s pavi 1.

STALNE ZVEZE: pavje oko
ETIMOLOGIJA: ↑pav

próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín]

iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin

STALNE ZVEZE: provitamin A, provitamin B5
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin

rólka rólke samostalnik ženskega spola [rólka]

1.

podolgovata deska za vožnjo stoje s po dvema koleščkoma spredaj in zadaj, navadno na nožni pogon

1.1.

v množini

;

SINONIMI:

tekaška rolka

STALNE ZVEZE: tekaška rolka
ETIMOLOGIJA: ↑rolati

skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]

1.

mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka

1.1.

STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]

1.

rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva

1.1.

STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez

širokonósi širokonósa širokonóso pridevnik [širokonósi]
STALNE ZVEZE: širokonosa opica
ETIMOLOGIJA: ↑širok + ↑nos

umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]

1.

ki je v zvezi z umetnostjo

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov

3.

ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur

STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

1.

podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

2.

sveča iz voska

3.

okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen

vrésje vrésja samostalnik srednjega spola [wrésje]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, vresa, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje

STALNE ZVEZE: jesensko vresje
ETIMOLOGIJA: ↑vresa

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét]

1.

športnik, ki se ukvarja z atletiko

2.

ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]

1.

oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica

1.1.

1.2.

2.

iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus

STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel

bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]

1.

okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit

1.1.

manj formalno

1.2.

2.

ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno biserček

3.

ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček

STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...

bŕzovlák bŕzovláka samostalnik moškega spola [bə̀rzowlák]

potniški vlak, ki vozi z višjo hitrostjo in ustavlja le na večjih, pomembnejših postajah; SINONIMI: ekspresni vlak, hitri vlak

FRAZEOLOGIJA: kot brzovlak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. brzovlak, iz ↑brz + ↑vlak

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

1.

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2.

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3.

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4.

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5.

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor]

1.

strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače

1.1.

2.

ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej ↑degustirati

enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]

stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost

ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven

gólfski gólfska gólfsko pridevnik [gólfski]

1.

ki je v zvezi z golfisti ali golfom 1., 1.1.; SINONIMI: golf

,

;

SINONIMI:

,

;

SINONIMI:

golf

ETIMOLOGIJA: ↑golf

kákati kákam nedovršni glagol [kákati]

evfemistično izločati odvečne snovi iz črevesja po prebavljanju

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. kàkati, rus. kákatь, češ. kakat < pslov. *kakati, imitativna beseda, tako kot nem. kacken, gr. kákkō, lat. cacāre, it. cacare - več ...

kegljáti kegljám nedovršni glagol [kegljáti]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑kegelj

kontraceptív kontraceptíva samostalnik moškega spola [kontraceptíu̯ kontraceptíva]

sredstvo za preprečevanje zanositve

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeptiv, angl. contraceptive, glej ↑kontracepcija

kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]

1.

mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič

1.1.

2.

iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae

STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič

kremíranje kremíranja samostalnik srednjega spola [kremíranje]

sežiganje trupla, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremacija, upepelitev, upepeljevanje

ETIMOLOGIJA: ↑kremirati

leposlôvje leposlôvja samostalnik srednjega spola [leposlôu̯je]

literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: beletristika

ETIMOLOGIJA: ↑lep + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’, dobesedno prevedeno iz frc. belles-lettres - več ...

markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]

1.

označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami

2.

označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja

3.

označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom

4.

ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo

5.

ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah

6.

iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...

meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis]

vnetje možganske mrene

STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...

mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [mladolétən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti

1.1.

2.

kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti; SINONIMI: mladoletnik

ETIMOLOGIJA: iz mlada leta

nátrijev nátrijeva nátrijevo pridevnik [nátrijeu̯ nátrijeva nátrijevo]

ki je v zvezi z natrijem

ETIMOLOGIJA: ↑natrij

nèpasterizíran nèpasterizírana nèpasterizírano pridevnik [nèpasterizíran]

v nekaterih zvezah v obliki nepasterizirani ki ni pasteriziran

ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑pasteriziran

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

1.

oddajati glas, zvok

1.1.

2.

odzivati se na klic, poziv

3.

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

5.

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

oráda oráde samostalnik ženskega spola [oráda]

1.

večja morska riba z zelenkasto srebrnim telesom, zaobljeno glavo in črno pego na škržnem poklopcu; primerjaj lat. Sparus aurata

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. oráda < lat. aurāta, prvotno ‛z zlatom okrašena’, iz aurum ‛zlato’ po zlato rumenem pramenu nad očmi - več ...

osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]

1.

postati siv

2.

dobiti sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posiveti

3.

ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

paracetamól paracetamóla samostalnik moškega spola [paracetamól]

iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zniževanje povišane telesne temperature

ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Paracetamol, okrajšano iz par(a-)acet(il-)am(inofen)ol

pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]

1.

navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pečka

pízditi pízdim nedovršni glagol [pízditi]

vulgarno jeziti se, razburjati se

FRAZEOLOGIJA: Kaj pizdiš!
ETIMOLOGIJA: pod vplivom hrv., srb. iz ↑pizda

pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno]

navadno v množini zunanje okensko krilo, navadno leseno, za zatemnitev in zaščito pred vetrom, soncem, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...

polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]

1.

stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten

povešàv povešáva povešávo pridevnik [povešàu̯ povešáva povešávo]

ki se pri rasti upogiba, usmerja navzdol

ETIMOLOGIJA: ↑povešati

reciklírati reciklíram nedovršni in dovršni glagol [reciklírati]

1.

ponovno uporabljati, predelovati odpadno snov, material za proizvodnjo novih stvari

2.

ekspresivno ponovno uporabljati, predelovati, aktualizirati kaj

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. rezyklieren) iz angl. recycle iz lat. re.. ‛ponovno, spet, nazaj, proti’ + cycle ‛krožiti’

rôvka rôvke samostalnik ženskega spola [rôu̯ka]

miši podoben zelo majhen sesalec s koničastim gobcem; primerjaj lat. Soricidae

STALNE ZVEZE: etruščanska rovka, gozdna rovka, povodna rovka
ETIMOLOGIJA: ↑rov

sandála sandále samostalnik ženskega spola [sandála]

1.

navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandal

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

opanka, sandal

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sandale in lat. sandalium iz gr. sandálion, nejasnega izvora - več ...

simultánka simultánke samostalnik ženskega spola [simultánka]

1.

šahovska prireditev, na kateri en šahist igra z več šahisti istočasno na več šahovnicah

2.

ekspresivno dogodek, pri katerem večino dela opravi ena oseba

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz simultana igra

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

tájga tájge samostalnik ženskega spola [tájga]

z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. tajgá iz nekega altaj. jezika, prim. mongol. tajga ‛gozdno gorovje’ - več ...

tiamín tiamína samostalnik moškega spola [tijamín]

iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v stročnicah, manj obdelanih žitaricah, oreščkih, ribah, svinjini in pozitivno vpliva na delovanje živčevja, možganov; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B1

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Thiamin, angl. thiamine, okrajšano iz nlat. thi(o).. (iz gr. theĩon ‛žveplo’) + ↑(vit)amin

vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]

1.

lomljenje dreves zaradi močnega vetra

1.1.

1.2.

2.

kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrobran

ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑lom

véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]

1.

glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris

2.

iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae

STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...

vnúkinja vnúkinje samostalnik ženskega spola [wnúkinja]

hčerina ali sinova hči

ETIMOLOGIJA: ↑vnuk

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

1.

sunkovit trk s čim

2.

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

2.1.

2.2.

3.

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

3.1.

4.

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

4.1.

5.

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

6.

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

7.

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]

1.

kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku

STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...

belín belína samostalnik moškega spola [belín]

dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae

STALNE ZVEZE: kapusov belin
ETIMOLOGIJA: ↑bel

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

1.

navadno v množini bučno seme, navadno užitno

2.

kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

deseterobôjka deseterobôjke samostalnik ženskega spola [deseterobôjka]

športnica, ki se ukvarja z deseterobojem

ETIMOLOGIJA: ↑deseteroboj

dvojína dvojíne samostalnik ženskega spola [dvojína]

1.

iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje dve osebi, stvari

2.

ekspresivno navadno dober, pozitiven odnos med dvema osebama, zlasti ljubezenski, partnerski

ETIMOLOGIJA: ↑dvoj

fonologíja fonologíje samostalnik ženskega spola [fonologíja]

1.

iz jezikoslovja veda, ki se ukvarja s proučevanjem fonemov določenega jezika

1.1.

iz jezikoslovja

2.

glasovne značilnosti določenega jezika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Phonologie, iz ↑fon(em) + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

ft simbol

simbol za enoto čevelj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ft, krajšave za enoto foot ‛čevelj’, dobesedno ‛stopalo’

jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik]

1.

kdor ima jetiko

2.

iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat. Veronica

3.

zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanike zdravilni jetičnik

3.1.

STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: ↑jetika

karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]

1.

sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih

2.

od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...

kmetíjec kmetíjca samostalnik moškega spola [kmetíjəc]

kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom

ETIMOLOGIJA: ↑kmetija

konjár konjárja samostalnik moškega spola [konjár]

kdor se ukvarja z oskrbovanjem, urjenjem konj, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑konj

kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc]

1.

ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved

2.

iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla

STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin

kostánjar kostánjarja samostalnik moškega spola [kostánjar]

kdor se ukvarja s peko in prodajo kostanja

ETIMOLOGIJA: ↑kostanj

kozjerêja kozjerêje samostalnik ženskega spola [kozjerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo koz

ETIMOLOGIJA: ↑kozji + ↑reja

májnica májnice samostalnik ženskega spola [májnica]

1.

okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: lipovka, španski bezeg

2.

travniška rastlina z manjšimi belimi, škrlatnimi cvetovi v koških in dlakavimi listi, ki cveti v maju; primerjaj lat. Antennaria dioica

3.

iz etnologije praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku maja v tržaški okolici

ETIMOLOGIJA: ↑maj

móča móče samostalnik ženskega spola [móča]

1.

stanje tal, ozračja ob pogostih, obilnih padavinah

2.

ekspresivno padavine, zlasti dež

3.

ekspresivno mokrota, vlaga

ETIMOLOGIJA: ↑močiti

MŔSA MŔSE; in mŕsa samostalnik ženskega spola [mə̀rsa]

iz medicine stafilokok, odporen proti penicilinskim in cefalosporinskim antibiotikom, zlasti kot povzročitelj bolnišničnih okužb

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. MRSA, kratice za Methicillin-resistant Staphylococcus aureus ‛na meticilin rezistentni zlati stafilokok’, iz ↑meticilin, ↑rezistenten, ↑stafilokok in lat. aureus ‛zlat’

pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica]

1.

hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: polonica

2.

hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: iz zoologije polonica

3.

podoba, predmet, ki predstavlja hrošča polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih

ETIMOLOGIJA: ↑pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...

pížmovka pížmovke samostalnik ženskega spola [pížmou̯ka]

glodalec z gosto rjavo dlako in dolgim, rahlo sploščenim luskastim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Ondatra zibethicus

ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Bisamratte ‛pižmova podgana’ tvorjeno iz pižem ‛mošus’ - več ...

poganjálec poganjálca samostalnik moškega spola [poganjáləc poganjáu̯ca] in [poganjáləc poganjálca]

1.

kar pospešuje delovanje, razvoj česa

1.1.

2.

otroško kolo brez pedalov, ki se ga poganja z odrivanjem od tal; SINONIMI: poganjalček

ETIMOLOGIJA: ↑poganjati

polóščenka polóščenke samostalnik ženskega spola [polóščenka]

neužitna lesna goba z lesketajočim se klobukom; primerjaj lat. Ganoderma

STALNE ZVEZE: sploščena pološčenka, svetlikava pološčenka
ETIMOLOGIJA: iz pološčiti iz ↑loščiti

prstác prstáca samostalnik moškega spola [pərstác]

podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: datelj, iz zoologije morski datelj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. prstac iz ↑prst

septét septéta samostalnik moškega spola [septét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz sedmih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina sedmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Septett iz it. settetto iz sette ‛sedem’, umetno prilagojeno lat. septem - več ...

sfínga sfínge samostalnik ženskega spola [sfínga]

1.

mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo

1.1.

2.

grško mitološko bitje z levjim trupom, človeško glavo in krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki jih ne reši

3.

brezdlaka mačka z velikimi uhlji in kožnimi gubami

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sphinx in lat. Sphinx) iz gr. Sphínks, iz sphíngō ‛zadrgnem, zavežem, ukleščim’ - več ...

snéžka snéžke samostalnik ženskega spola [snéška]

1.

navadno v množini podloženo zimsko obuvalo z debelim rebrastim podplatom, ki sega največ do kolena

2.

navadno v množini, nekdaj krajša lesena smučka

3.

neformalno užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: sivka, iz biologije zimska kolobarnica

ETIMOLOGIJA: ↑sneg

somìč somíča samostalnik moškega spola [somìč]

sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto zelenim hrbtom, belim trebuhom in osmimi izrastki okoli ust, po izvoru iz Severne Amerike; primerjaj lat. Ameiurus nebulosus; SINONIMI: iz zoologije ameriški somič

STALNE ZVEZE: ameriški somič, oklepni somič
ETIMOLOGIJA: ↑som

šitáka šitáke samostalnik ženskega spola [šitáka]

1.

užitna lesna goba z nazobčanimi luskami na rjavem klobuku in svetlejšem betu, po izvoru iz vzhodne Azije; primerjaj lat. Lentinula edodes; SINONIMI: iz biologije užitni nazobčanec

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. shiitake iz jap. shiitake iz shii ‛vrsta drevesa iz rodu kostanjevcev’ + take ‛goba’

verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija]

1.

pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil

2.

iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika

2.1.

iz literarne vede

3.

ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’

visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje]

gorato območje nad zgornjo gozdno mejo

ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora

žúžek žúžka samostalnik moškega spola [žúžək]

žuželka, zlasti hrošč

STALNE ZVEZE: črni žitni žužek
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika