čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu
TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dopuščen -a -o deležnik
1. (od koga), komu ki se godi/zgodi brez preprečevanja, branjenja; SODOBNA USTREZNICA: dopuščen
1.1 (od koga), komu ki mu je dan pristanek; SODOBNA USTREZNICA: dovoljen
FREKVENCA: 28 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

fopati nedov. goljufati, varati: tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat nedol. je preveliku ǀ Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal del. ed. m fopati se šaliti se: Nej zhaſs vezh ſe fopat nedol., inu shalit ǀ Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal del. ed. m dokler Leſiza je bila utonila ← nem. foppen ‛nahecati, nalagáti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

gorinalagati (gori nalagati) glag. nedov. ♦ P: 2 (TT 1557, TAr 1562); (gori nalagati/gori na lagati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kriv2 prid., F16, anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en kriu vúk ſovraṡhiti; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; derogatio, eni poſtavi krivú ſturjenîe; falsa doctrina, kriu navuk; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; iniquus, -a, -um, nepravizhen, kriu; injustus, -a, -um, nepravizhen, kriu; insimulatio, krivú ṡatoṡhenîe; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; prava defensio, krivu ṡagovarjanîe, ali bramba; pravus, -a, -um, malikou, ṡkaṡhen, kriu, hudobin; reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen; stellionatus, ena kriva golufia; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krivica ž, F14, cataplectatio, ferṡhmaiht, kriviza teh beſſéd; conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán, h'krivizi podmiten; culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; eruscare, danarje s'krivizo dobivati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe; inferre iniuriam, krivizo naloṡhiti, ſturiti; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; injustè, krivú, po krivizi; injustitia, nepraviza, kriviza; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krivo sam., imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: krivo prisl., falsò, falsè, krivu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kupičati [kúpičati kȗpičam] nedovršni glagol
  1. kopičiti
  2. nalagati, natovarjati na hrbet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kústi -a -o prid. debel, tolst: Vastag; debeli, kuszti -a -o KOJ 1833, 181; jaſz zbrisem doli, kati kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; velike i kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; pren. Bolvánſztvo .. je? Dvouje: Kuſzto i Ténko KŠ 1754, 9; kuſzto Niczefora zmislejnye KŠ 1771, 158; kusztiglaszniki szojo AIN 1876, 8; Ka ſze lejhko na te kuſzte bolvane obrné KŠ 1754, 10
kújši in kúši -a -e debelejši: 2. meszto sztárih droubnih pejnez je dáo kújse (debelejse) grose ozváne; Nasa kô'za je na nisterom meszti kúsa i trdsa KAJ 1870, 30
kústi -a -o sam., v zvezi na kuszti zelo, močno: On je znao mládoga Krála tak na kuszti nalagati KOJ 1848, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nadéjvati -am nedov. nadevati, nalagati: i odhájaoucsim ſzo nám nadejvali na ládjo ta potrejbna KŠ 1771, 428
nadévani -a -o nadevan, obložen: Na szrdini ednoga ograda je bio eden lêpi grn pun nadêvani z-rô'zami AIP 1876, br. 2, 6; Naglávi z-máli zlátni i szrebrni pênez okol nadevano málo kapico májo AIP 1876, br. 6, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nafasati dov. nabasati: Iest videm Eniga ſholnerja, kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal, pishtole, inu puksho je nafaſsal del. ed. m, na kojna je ſedil, inu nagi mezh v'roki dershi (I/1, 41) Tvorjeno iz fasati ‛basati’ ← srvnem. vaʒʒen ‛držati, vsebovati, nalagati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nakládati -am nedov. nakladati, nalagati: csi vecs dela, ali na ſze nakláda, liki more doprneſzti KŠ 1754, 36; naj nikſega bremena vecs na váſz ne nakládamo KM 1796, 128; bremena vküp vézejo i lidém je na plécsa nakládajo KŠ 1771, 76; pren. naj ſzvoji poſzlüsávczov grejhe na ſzé ne nakládajo KŠ 1754, 196
naklàdjeni in naklàjeni -a -o
1. naložen, natovorjen: je eden szkrben vért dobro nakladjeni vôz psenice pelao KAJ 1870, 137; na Unni je vu 12 ladjami nakaljeno vojszka skér proti Novi törszkomi várasi gori pelano AIP 1876, br. 1, 3
2. obremenjen: i kije 'ze zdrügimi dácsami jáko naklajen, toga nova dácsa AI 1875, br. 2, 6; ár nyegova imánya szo z-velikim dugom naklajena AIP 1876, br. 9, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nakladati [naklȃdati naklȃdam] nedovršni glagol

nalagati, nakladati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nakladati -am nedov. nalagati: Imate hudo Gospoisko, ſe zhes taiſto toshite, de vam novize nakladaio 3. mn., vasho kry pieio (V, 330) ǀ vſe grehe je na te druge nekladal del. ed. m, inu ſam ſebe sagovarjal (I/2, 134)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nalȃgati, -am, vb. impf. ad naložiti; auflegen, aufladen; seno, drva (na voz) n.; — auferlegen; dolžnosti komu n.; — anlegen: denar na obresti n., (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nalagáti, -lážem, vb. pf., pogl. naləgati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nalàgati -lágam nedov. nalagati: szi ovcsár máli ogen nalága KAJ 1870, 139; Rávno je te nalágala Szplaménom gorijo derva AIP 1876, br. 9, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nalagati [nalȃgati nalȃgam] nedovršni glagol

nalagati

PRIMERJAJ: naložiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nalagati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nalagati nedov., imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v ozhy vtakniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nalagati [nalagam] glag. nedov. ♦ P: 14 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595); (nalagati/na lagati) [nalagam] glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

na lagati gl. nalagati ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

naložiti [naložīti naložím] dovršni glagol

naložiti

PRIMERJAJ: nalagati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

oblàgati -làžem dov. nalagati: cigánicza divoj-ki, ali mladénci na dlani 'sile zbrodáva, ino z-szrecsnim zákonom obláse KOJ 1845, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

obləgáti, -lážem, vb. pf. 1) o. koga, von jemandem Lügen erzählen, ihn verleumden, (oblagati) Cig.; — 2) = nalagati, belügen, Mur., Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

prebirati [prebírati prebȋram] nedovršni glagol
  1. ločevati, izbirati, prebirati
  2. nalagati, vstavljatinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

prikladati -am nedov. dodajati, nalagati: greh k' grehu perkladash 2. ed., inu pomozh Boshjo odgainash ǀ lampa vgasne, kadar volje ſe neperklada +3. ed. ǀ kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo +1. mn., de k'bakli kaj neperkladamo +1. mn. ǀ vſak dan greh k' grehu prikladate 2. mn. ǀ ogin ugaſne, aku derua ſe ne perkladaio 3. mn. ǀ greh k' grehu bodo perkladali del. mn. m ǀ leta gre eni drugi pravit, inu she dua druga perloshi: leta she try perloshi, inu ſo taku dolgu lagale inu prekladale del. mn. ž, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

prirajtati dov., F3, arrogare sibi, ſam ſebi perrajtati, ali dati, ſebi gori vẛèti, perſvojiti; imputare, perraitati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vtakniti dov., F8, depangere, ẛabiti, v'ẛemlo vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne; obÿcere, naprei vreizhi, v'uzhi vtakniti; onocrotalus, ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi oſſel ṡatrobil; pangere, ṡabyti, notar vtakniti, poſaditi, ali vſaditi; recondere, ṡkriti, ṡkraniti, vtakniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Število zadetkov: 30