na.. [poudarjeno ná] predp.
I. izpredložna glag.
1. 'podlaga' nalépiti, naložíti, nanášati, narísati, navozíti,
2. 'načetost' načéti, nagrísti, najédati, nakljúvati, namŕzniti, napókati
3. 'ustrezna mera' naberáčiti, nacépiti, načenčáti, nakosíti, namléti
4. 'polna mera' nahodíti se, najókati se, nadivjati se, natrpéti se
5. 'dosežek' nabráti, naelektríti, namagnétiti, naučíti (se)
II. izpredložna imenska naróčje, načêlek, načêlo, napótje, nastréšek, nakolénka, nagóbčen, načêlno, nagróben, namízen, nahítro, nadálje
III. izpodstavna nalóžba, nalépka, naplavína, nasútje, nabrékel, nakísel, natikálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
na... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanjea) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen;
nahitro, nalahno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namízen -zna -o prid. (ȋ) 1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka // namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri se prinašajo jedi na mizo in jemljejo iz nje na krožnik2. ki je boljše, izbrane vrste: namizno grozdje, sadje;
namizno olje;
pijejo samo belo namizno vino 3. v zvezi namizna igra družabna igra, ki se igra na mizi: namizne in druge igre
♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače; šport. namizni tenis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namízen -zna -o (ȋ)namízni -a -o (ȋ) ~ prt; rač. ~o založništvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namízən, -zna, adj. für den Tisch, Tisch-: namȋznọ platno, C.; namizno vino, C., nk.; namizna posoda, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stòlni -a -o prid. 1. mizen, namizen: Abrosz, sztolniprt AIN 1876, 37; Sztolni Blagoſzlov KMK 1780, 112; Sztolna molitev KAJ 1870, 117; polojna sze je vu moje krilo, na sztolno briszacso razlejála AIP 1876, br. 1, 7; Stolne peszmi KAJ 1848, 408 2. glaven, prestolničen: da na szpomenek nyegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Pokopani je v-sztolnombelgrádi KOJ 1848, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.