tadel -dla m 1. napaka, pomanjkljivost, hiba: ſe nenajde v' Mary obeden tadu im. ed., obeden madesh, ali pomankajne ǀ obeniga madesha, ali tadla rod. ed. nad nijh obrasu nej ſo imeli ǀ nebomo obeniga tadla rod. ed., inu pomankajna na njemu samerkali ǀ ta katiri ima en madesh, ali tadu tož. ed. na ſvojm shivotu ǀ gledaio de kakorshen tadu tož. ed. per ſvojmu blishnimu samerkajo ǀ vezh gleda na tadal tož. ed. ſvojga blishniga, Kakor paK na ſvoje lastne ǀ prezei sazhneo ad tiga inu uniga, od lete, inu une govoriti, inu skorei vſelei od tadlou rod. mn., inu grehou ſvoih blishnih ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu rod. mn., inu grehu imash ǀ Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam daj. mn. ǀ shpega ſa ſvoim bliſhnim, inu na njega tadle tož. mn., inu grehe gleda 2. graja: dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla rod. ed. urednu ← srvnem. tadel ‛napaka, pomanjkljivost, hiba’
Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).
a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
akor prisl. kakor: raunu akor leta je bil is Nebeſſ hudizhe pregnal (III, 190) Zapis je verjetno tiskarska napaka namesto → kakor.
Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.
Bahela -e ž osebno lastno ime Rahela (?): Satoraj Chriſtus Ieſus ſyn Boshy je s' Nebeſs doli prishal de bi ta dusha njegova naveſta ratala; ſa to lepo Bachelo tož. ed. 33 lejt je veliku preterpel (II, 64) Verjetno tiskarska napaka namesto Rachela (prim. II, 66: Bupertus namesto Rupertus), ki je tu lahko prispodoba Rahele, Labanove hčere, za katero je Jakob služil dvakrat po sedem let (SP 1 Mz 29,15–30); → Rah(a)el.
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
bramba -e ž 1. obramba, zaščita: ta kateri prebiva v' krili te Pomozhi, inu brambe rod. ed. ǀ Na mejſti Brambe rod. ed. en Angel je shlushil Wenceslauſu Pemskimu krajlu ǀ kateri pod brambo or. ed. S. Annæ prebivaio ǀ pod njegovo brambo or. ed. inu pokorszhino shivj 2. obrambni zid, branik: kakor Davidau Turn, s'brambani or. mn. ſijdan (I/1, 57) Zapis s'brambani je verjetno tiskarska napaka namesto s'brambami.
brandenburgarski -a prid. brandenburški: druge je poſtauil v' Engelenderske, oleenderske, Brandenpurgavske tož. mn. ž, soksonske, inu druge takorshne deshele (V, 141) Verjetno tiskarska napaka namesto -arske.
cas -a m čas: dokler je zaſs im. ed. te miloſti ǀ nei vezh zaſſa rod. ed. k' eni dobri ſmerti ſe perpravit ǀ ob zaſsu mest. ed. taiste velike lakoti ǀ ukratkim zaſſu mest. ed. ima vumrejti V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih zgledih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Možnost naključne napake je manjša, saj je taka tiskarska napaka razmeroma redka. Predlog → čez je npr. 805-krat zapisan kot zhes in le dvakrat kot zes oz. zeſ; → čajt.
cikati -am nedov. cukati: Koku tebe neusmilenu zikaio 3. mn., ob tla mezheio, po tebi s'nogami hodio (II, 559) Pri tem hapaksu ni izključena tiskarska napaka namesto zukaio; → cukati.
Cimbinatus m osebno lastno ime Cintugnat (?): ſim bral od tiga Rimskiga Gospuda Cimbinatus im. ed. s' imenam (III, 555) Verjetno tiskarska napaka, saj ime Cimbinatus v antičnih virih ni znano. Morda je mišljen nekdo z imenom lat. Cintugnatus.
cis (?) -a m okras (?): v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui s' vſem Ciſſam or. ed., meneozh eno vezhno zhaſt ſi sadobiti (II, 405) Verjetno tiskarska napaka, morda namesto → cir
čajt -a m čas: bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno: S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.
današnji -a prid. današnji: kakor ta danaſhni im. ed. m S. Euangelist je samerkal ǀ shaloſtnishi dan je donashi im. ed. m dan ǀ danaſhna im. ed. ž s: skriunost ǀ do danashniga rod. ed. m dneva ǀ kakor s'danashniga rod. ed. m Exempelna ſe doli vſame ǀ daleshni biti te danashne rod. ed. ž gnade ǀ ga morem temu danaſhnimu daj. ed. m reunimu zhloveKu perglihat ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu daj. ed. m S. Euangelju bral ǀ na danashni tož. ed. m dan je v'Nebu shal ǀ dananaſhni tož. ed. m dan kersheniki ſe najdeio ǀ na daneshni tož. ed. m dan ǀ Aku bote danashno tož. ed. ž mojo pridigo ohranili ǀ na danashnu tož. ed. s v'Nebuhojejne ǀ v'danashnim mest. ed. m S. Euangeli en exempel imamo ǀ kakor vidimo v'danaſhnim mest. ed. m S: Euangelu ǀ v'danaſhnom mest. ed. m S. Euang: vidimo ǀ v'danaſhni mest. ed. ž Pridigi bodo sashlishali ǀ lepu ſe sgliha s'danaſhnim or. ed. m S. Euang: ǀ kakor ty danashni im. mn. m Iogri ſo ſturili ǀ s' danashnimi or. mn. greshniki Dvakratni zapis danaſhi je verjetno tiskarska napaka namesto danaſhni.
devičji -a prid. deviški: v' ſvojm zhiſtem, divizhem mest. ed. s teleſſi je ſpozhela (III, 217) Morda tiskarska napaka namesto divizhnem, prim. → devični.
dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
doger -gra m joger, tj. Kristusov učenec: Ieſus paK, inu njegovi dogri im. mn. ſo bili na Ohzet povableni (II, 159) ǀ Chiſtuſavi dogrij im. mn. ſo bilij Sposnali (II, 160) Verjetno tiskarska napaka namesto → joger.
dokazati nedov. pokazati: Ah rod teh Kazh gdu vam je dokasal del. ed. m bejshat pred tem sardom Boshjm (I/2, 18) Verjetno tiskarska napaka namesto pokasal. Stavek je prevod spredaj navedenega lat. citata Progenies Viperarum, quis demonstravit vobis fugere à ventura ira, iz katerega je nedvoumno razviden pomen ‛pokazati’.
enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.
frbežen -žna prid. predrzen, nesramen: kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
Furonensis m osebno lastno ime Tourski: pishe s. Grogor Furonenſis (II, 542) Očitna tiskarska napaka namesto → Turonensis.
Gisbert -a m osebno lastno ime Gisbert (?): od S. Bernarda ſtoy piſſanu … Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta tož. ed. od mertvashke bolesni (III, 452) Morda tiskarska napaka namesto Gilbert.
Golfridius m osebno lastno ime Gofrid: Kir tuKaj ta lepi navuk vam da ta Vuzheni Golfridius im. ed. reKozh (I/2, 12) Verjetno tiskarska napaka namesto → Gofridus
govorjenje -a s govorjenje: Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.
grab m grob: ſim bral de na grab tož. ed. tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski (III, 423) Ta hapaks legomenon je verjetneje tiskarska napaka kot izposojenka iz nem. Grab, saj je na isti strani dve vrstici višje in pet nižje zapisano → grob.
hebreiš2 prisl. hebrejsko: taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.
idu katero resnizo idu Seneca je sposnal, rekozh (I/1, 19) Vsekakor tiskarska napaka, morda namesto tudi.
ino vez. in: je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali, jnu shpotali ǀ pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl ǀ ſo bily veliKu grèshnishi; ìnu hudobniſhi ǀ Sadoſti bodi tebi, de Svetniki, înu Svetu piſſmu tebe sagvisha ǀ inù ſmerdejti sazhne ǀ je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam shtima ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ſe je treſsil, iuu milu jokal ǀ enimu bogatimu Gospudu shlushil, in ta Gospud je njega en dan vuprashal kaj hozhe sa suoj lon imejti ǀ Si vidil kugo, ino morjo ǀ inu gerd, onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina rata ǀ kaj Goſpud Bug pravi, no is Nebeſſ nam govarj ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo V korpusu je 14573 zapisov inu, inv, inn, iuu ipd., ki kažejo na izgovor inu, 40 in, 7 ino, 1 no in 1 nu. Zapis onu je tiskarska napaka.
jokan -a prid. objokan: prideio v'Kambro vſy shaloſtni, jnu jokani im. mn. m (V, 109) Verjetno tiskarska napaka namesto → ujokan
Kasaneus m osebno lastno ime Kasanej: Caſſanæus im. ed. pishe de kmetushki ſtan jma v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti (IV, 419) Če ni tiskarska napaka namesto → Kasianus, je morda mišljen neki pisec iz Cassana (all'Ionio), mesta na Kalabriji pri Cosenzi.
kembra -e ž kamra, soba: prezei grè v' hisho teh ozhitnik loterz, ter to ner lepshi veno kembro tož. ed. poklizhe, eno peſt danariou ij shenka, inu cello nuzh per taiſti oſtane (V, 353) Morda tiskarska napaka namesto → kambra
keye bote imeli … na rokah te gorezhe ketine, na glidyh te paklenske keye tož. mn., pod nogamy te gorezhe volge, dusho, inu tellu v'shveplenskim ogniu pokopane (II, 29) Morda tiskarska napaka namesto ketne, kakor v zgledu še volge namesto vogle
klafljati -am nedov. nespodobno govoriti: Se opyanio, klaflaio 3. mn. s'shentovajnom od mise vſtaneio (I/1, 183) Nastavitev je dvomljiva, saj je fl lahko tiskarska napaka namesto ff; → klafati.
kraiſsom Inu li s'unem nasrezhnem kraiſsom or. ed. sposnajte (I/1, 18) Morda tiskarska napaka namesto krajlom.
kraljica -e ž kraljica: Krajliza im. ed. Nebeſhka, je to naſho reuno deſello sapustila ǀ Nam ſamore ſprizhat Franska Krailiza im. ed. Blanca ǀ ſe bere od krajlize rod. ed. Esther ǀ ſim bral od ene Perſianske frave katera Synu te Krailize rod. ed. je doila ǀ Kakor ſe bere od Margarite Hogerske Kerajlize rod. ed. ǀ en Oblaſtnik te krjlize rod. ed. kandaces ǀ S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi daj. ed. ǀ S. Dominicus je Krailizi daj. ed. dial ǀ ie reſnizo krailize daj. ed. Iezabeli govuril ǀ imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo tož. ed. zhastiti ǀ Kakor de ta bi bil salublen v'to S. Krailizo tož. ed. Elisabet ǀ pohleuno kralizo tož. ed. Nebesko proſſio ǀ en dan ſe je s'ſvojo krajlizo or. ed. kregal ǀ En danſe je bil s'krajlizo or. ed. skregal ǀ kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo or. ed. Jezabelo ǀ Kakor ti Salamon, inu drugi Krajli, inu Krajlize im. mn. ǀ krailize im. mn. ſedè per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ Kaj bi rekle Ceſſarize, inu Krajle im. mn. ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz rod. mn., Firshten, inu Shlahtnih Diviz ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej krajlizamy or. mn. Elisabet Zapis krajle je verjetno tiskarska napaka namesto krajlize. Zapis Kerajlize je morda pod vplivom madž. király ‛kralj’, királynő ‛kraljica’; → kralj.
Lampold(us) -a m osebno lastno ime Leopold (?): Ceſſar Conradus je bil samerkal, de Firshti pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda rod. ed. sa Ceſſarja isvolit (IV, 33) Morda tiskarska napaka namesto → Leopoldus.
leh premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha (I/1, 96) Morda tiskarska napaka namesto teh. V tem primeru je treba zgled razumeti kot premagajo grozovitnost teh trinog(ov) in hudiča s starim rod. mn. brez podaljška -ov.
mačji -a prid. mačji: shene sò mazhke rod. ed. ž nature, mazhika kadar jo gladish, inu krotku pruti nij gouorish, ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka iskashe, aku pak sazhnesh pruti nij shrajat, inu jo shzipat, ſazhne tebe praskat, inu od tebe bejshat (II, 170) Verjetno tiskarska napaka namesto mazhie.
nerodovitnost -i ž nerodovitnost: Rachael de bi ta shpot te nerodovit nositi rod. ed. nei imela ǀ G. Bug vam je poslal nerodovitnoſt tož. ed. te semle ǀ eni bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost tož. ed. ž te semle ǀ sa nerodovitnoſtio or. ed. te semle pride rodovitnoſt Zapis nerodovit nositi je zanesljivo tiskarska napaka namesto nerodovitnosti.
obluti ſakaj ſam G. Bug letu obluti poterdi (II, 324) Morda tiskarska napaka za obljubi
osrčje s drobovje: Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje im. ed., inu zheva ſe ſo isſule Domnevno tiskarska napaka namesto oſſerzhje. Pleteršnik navaja osȓčje ‛Herzgegend, das Innerste’.
oznanjevanje s oznanilo: katera je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga Duhà pò oſnanovajna mest. ed. Angela Gabriela Verjetno tiskarska napaka namesto oſnanovajni ali oſnanovajnu.
parizienski prid. pariški: uni Pariſienſi im. ed. m Dohtar, katiri s' pravo grevingo ſe nej ſpovedoval, inu po ſmerti is truge je bil gorj vſtal, inu saupyl (V, 204) Domnevno tiskarska napaka namesto Pariſienſki
pepelica -e ž pepelnica: na pepelizo tož. ed. ſo shlishali te shaloſtne, inu ſtrashne beſſede (II, 446) Morda tiskarska napaka namesto → pepelnica
Plakatus m osebno lastno ime Pakat: Latinus Placatus im. ed. je dial, de veliku bulshi je vuzhiti ludy s' dobrem exemplam, kakor pak s' beſſedo (V, 578) Tiskarska napaka namesto → Pakatus
pranost ž Koku tedaj vy ſlabe shene katere od nature h'tej nezhiſtoſti ſte mozhnu nagnene, bote sauppale nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost tož. ed. dellat (II, 513 s.) Verjetno tiskarska napaka namesto → prijaznost, ki v zvezi z delati pomeni ‛imeti nedovoljen ljubezenski odnos’.
preti predl. z daj. proti: sa volo nezhiſtyh miſly, katere preti mojmu hlapzu ſim imela (II, 426) Zelo verjetno tiskarska napaka namesto → proti
Salina m osebno lastno ime Salinas (?): Salina im. ed. pravi (II, 109) ǀ Kir ta Vuzheni Selina im. ed. slene (IV, 58) Morda je mišljen Juan Salinas de Loyola (16. stol.), misijonar med Indijanci, manj verjetno → Solinus. V drugem zapisu je tiskarska napaka, razvidna iz reference na robu, kjer je navedeno Salin.
shoimy Taku de ſam Chriſtus je shoimy poterplejne imel, satorai ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati, dokler bodo nepolneni s'gnado S: Duhà Gotovo tiskarska napaka, v kateri je s- stično pisani predlog → z, -my pa končnica or. mn. Možno branje je z njimi.
spod2 predl. z or. pod: je bil smalal eno poſtojno bliſi ſonza spod ſonzam pak zherne, inu strashne oblake, v'katerih je garmelu, bliskalu, inu treskalu (II, 174) Verjetno tiskarska napaka namesto → pod
takaj prisl. tukaj: Inu takaj gori saupije S. Bern: (I/2, 54) Verjetno tiskarska napaka namesto → tukaj
učenik -a m modrec, učenjak: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik im. ed. Seneca ǀ Kakor en Vzhenik im. ed. pravi ǀ kakor je samerkal S. Thomash Angelski Vuzenik im. ed. ǀ Sa grund ner poprej poſtavem beſsede eniga Vuzhenika rod. ed., kateri je djal ǀ beſſede tiga Vizhenika rod. ed. ǀ ſama Nebeshka Resniza je bila sposnala temu danashnimu Vuzheniku daj. ed. ǀ njega ſó isvolili sa Magiſtra, ali Vuzhenika tož. ed. te Philoſophiæ, inu Svetiga Piſſma ǀ bom rekal s'enem Vuzhenikam or. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki im. mn. ſo diali ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. Vzheniki im. mn. hudizhe ǀ Tu tudi poterdio ſvetij Vuzhenikij im. mn. ǀ ty S. Vuzkeniki im. mn. veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe ǀ tudi Vuzheni ki im. mn. ſe nej ſo mogli sglihat ǀ Takorshni menio, de ſo uuzehni im. mn. m ter ſo norzi ǀ Od Vuzhenikou rod. mn. vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku rod. mn. po latinsku postavem ǀ kar tem Vuzhenikom daj. mn. ſe sdj preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike tož. mn. na pravo vero prebernila ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki or. mn. reſnizo sadejti ǀ Taletes Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki or. mn. tiga ſvejta Če zapis Vizhenika ni tiskarska napaka, odseva dolenj. izgovor (o pojavu Ramovš 1936: 229).
z1 predl. z or. 1. z, tj. skupaj z: preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ǀ kulikajnkrat s'miſlio, s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano ǀ poshreshnost ene je shtrajfana ſo poshreshnostio te druge ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat na tu kar ſe moli ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm ǀ vſaketeri bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ v'taki vishi okaminij v'ſerzu de s'shnim vmerjo, inu do vekoma ſo fardamani ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem bil ǀ shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze nemate zagovati nad Milostio Boshio, ampaK vs'vasho pravo, inu pohleuno ſpuvidio bote guishnu odpuzhajne vſyh grehou doſegli 2. kakor: satorai bom s'S. Chryſostomom reKal ǀ letukaj shiher porezhem s'S. Cyprianam ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole Zapis vs' je domnevno tiskarska napaka namesto s', saj bi, če bi bil to refleks pslovan. *vъz (ki se kot predl. ohranja v Beli krajini), pričakovali vezljivost s tož.; → iz II.
zrejati nedov. zoreti: aida nej mogla is semle, dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa ſi nej ſo mogli pomagat: grosdie nej moglu sderiat nedol., ter pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali (V, 333) Verjetno tiskarska napaka (ali hiperkorektura) namesto govorjenega zdrejati < zrẹ́jati ‛zoreti’, kar Pleteršnik navaja za Kras in Vipavsko. O interkaliranem -d- glej → zrel.