napeljeválec -lca [napeljevau̯ca tudi napeljevalca] m (ȃ)
pravn. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca
pravn. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
napeljeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) zaslišati ~e
napeljeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
napeljeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
napeljeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
napeljeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
napeljeválec -lca m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
napeljeválec -lca m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
napeljovavec samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nasnovátelj -a m (ȃ)
knjiž. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec
knjiž. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pobúdnik za izvršítev kaznívega dejánja -a -- -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.