divjačina ž, F
10,
belua, et bellua, divjazhina, huda ṡvèr;
bestia, divjazhina, divja ṡvirina;
caro ferina, [meſſú] od
divjazhine;
indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe
divjazhina iṡganîa;
lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te
divjazhine;
mansuetarius, -rÿ, kateri
divjazhine krotke déla, inu pervadi;
perfremere, ſylnu mozhnú ruliti, erjovéti kakòr ena
divjazhina;
pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od
divjazhine;
receptaculum ferarum, vert ṡa
divjazhino;
theritrophium, vert, ali ograja ṡa
divjazhino
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
izganjati nedov., indago, -ginis, ſleid, ali napète mrèṡhe, v'katere ſe divjazhina
iṡganîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kobilica [kobílica]
samostalnik ženskega spola- žival kobilica, LATINSKO: Locusta
- majhna kobila
- ploščica na trupu gosli, čez katero so napete strune; kobilica
- kos lesa, na katerega se navije nit
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mreža ž, F
17,
adagia sunt: s'nîegovo laſtno
mrésho ga je vjèl;
caſsis, -sis, en lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali
mreiṡha;
everriculum, -li, mréṡha, katera ſe vleizhe;
furculae plagariae, kluke per
mréṡhah, mréshne vilize, ali shtange, na katere ſo
mréṡhe perveṡane;
indago, -ginis, ſleid, ali napète
mréṡhe, v katere ſe divjazhina isganîa;
laxare retia, mreṡhe ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi;
obretire, samreṡhiti, s'eno
mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali
v'mreṡho vloviti;
plagae, louzhje
mreiṡhe;
rete, mréṡha sa ribe, ali ṡa tyze;
retejaculum, mréṡha, katera ſe luzha;
retia, mreṡhe;
reticulatus, -a, -um, pregartran, ſturjen kakòr ena
mréṡha, ṡamréṡhen;
sagena, -ae, en ſák, ali
mréṡha;
tragula, -ae, tudi ena
mréṡha, ali en ſák;
verriculum, -li, ena velika ribizhka
mréṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
napet del., F
4,
arcus intentus, en
napèt lok;
indago, ginis, ſleid, ali
napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa;
intensus, -a, -um, napèt;
intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok
napèt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
razbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. 1) zerpochen, zerschlagen, Cig.; — 2) razbuháti se, aufschwellen: r. se v napete besede, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sled m, F
7,
apodix, sive apodiſses, enu pomeinenîe, en
ſleid;
argumentum, en
ſleid, ali ẛnaminîe;
indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa;
indicium, snaminîe,
ſleid;
investigatio, iṡpraſhovanîe,
ſleid, ſlidenîe;
vestigium, -gÿ, ſtopinîa,
ſléd, ſleid
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
strúmən, -mna, adj. straff: strumno napeta tetiv, Bes.; vrv je strumna, hlače so strumne (= napete), Mik. (Et.); — stramm: hoja mu je trdna in strumna, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.