napotíti in napótiti -im, tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov., napóti; napótil (ī ọ́; ī í; ọ̑) 1. pokazati pot, smer: napotili so ga proti severu;
kažipot jih je napotil na grad;
napotiti na glavno cesto 2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: ker niso imeli nobene proste sobe več, so ga napotili v drug hotel / zdravnik je napotil bolnika v bolnišnico 3. knjiž. povzročiti, da kdo kaj naredi: k uboju ga je napotila ljubosumnost;
objava v časopisu ga je napotila k taki odločitvi / ekspr. kaj te je napotilo k meni pripeljalo, privedlonapotíti se in napótiti se, tudi napotíti se, tudi napótiti se
oditi, odpraviti se: napotil se je v mesto; po dolgem času se je spet napotil domov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pédopsihiatríja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o duševnem razvoju, duševnih motnjah in duševnih boleznih pri otrocih: študij pedopsihiatrije / napotiti otroka na pedopsihiatrijo oddelek za pedopsihiatrijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
interníst -a m (ȋ) zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist;
napotiti bolnika k internistu;
posvet kardiologov, kirurgov in internistov / specialist internist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kolonoskopíja -e ž (ȋ) med. preiskava notranjosti danke in debelega črevesja z upogljivim instrumentom, ki omogoča pregledovanje in manjše posege: napotiti pacienta na kolonoskopijo;
gastroskopija in kolonoskopija / pregled s kolonoskopijo / virtualna kolonoskopija z uporabo računalniške tomografije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nevrológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za nevrologijo: napotiti, poslati pacienta k nevrologu;
pregled pri nevrologu;
psihiater in nevrolog / otroški nevrolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vložník -a m (í) pravn. kdor kaj vloži, navadno v pisni obliki, da se sproži postopek pri upravnih ali sodnih organih: napotiti vložnika k pristojnemu organu;
vložnik zahteve
● zastar. sodelovanje vložnikov pri vodenju hranilnice vlagateljev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
napotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od napotiti: napotitev v bolnišnico ga je vznemirila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
upotíti in upótiti -im, tudi upotíti -ím tudi upótiti -im dov., upóti; upótil (ī ọ́; ī í; ọ̑) knjiž. napotiti: upotil ga je v vas / upotili so se na jug odšli, se odpravili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
uravnáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost 3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode;
uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu;
uravnati koga na glavno cesto 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegniluravnáti se knjiž., v zvezi s po
začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi
● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se
uravnán -a -o:
uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.