Tiskanje

afker [āfker] samostalnik moškega spola

napušč

PRIMERJAJ: ahker1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ahker1 [āhker] samostalnik moškega spola

napušč

PRIMERJAJ: afker, ajhker

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

cinc ► ˈcinc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

káp1 -a m, mn. tudi kapôvi (ȃ)
1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap
// nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid
2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske
● ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo
♦ agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kȃp2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kàpelca -e ž kap, napušč: gda bliszka i grumi, nesztój pod kapelczov KOJ 1845, 104

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

karnȋsa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

línda -e ž (ȋ)
nar. napušč, pristrešek: stati pod lindo / po grozdju duh in drožja izparina napolnila je lindo, hram in klet (A. Gradnik)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nadstréšje -a s (ẹ̑) knjiž.
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima slamnato streho s širokim nadstrešjem / zložiti deske pod nadstrešje
2. streha, ostrešje: zgraditi nadstrešje nad zidovi / nadstrešje nad parkirnim prostorom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nadstréšje -a s (ẹ̑) neobč. napušč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napúst -a m (ȗ)
zastar. napušč, pristrešek: hiša ima širok napust

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nápust – glej napȗšč

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nápust, -pústa, m. der Vorsprung (arch.), Cig. (T.); der Dachvorsprung, vzhŠt.-C.; — prim. napušč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napústek -tka m (ȗ)
knjiž. napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom
♦ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napúšč -a m (ȗ)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč
2. knjiž. strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napúšč -a m z -em (ȗ) odpeljati voz izpod ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napúšč -a m

del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe

SINONIMI:

kap1, nadstrešje, nastrešek, nastrešje, podkapje, podstrešek, pristrešek, pristrešje, nar. linda, pog. napust, knj.izroč. napustek, nar. odnes, knj.izroč. ostrešek, knj.izroč. ostrešje

GLEJ ŠE SINONIM: polička

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024

napȗšč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napùšč, -púšča, m. der Vorsprung (arch.), Cig.; der Dachvorsprung, das Vordach, V.-Cig., Jan., Gor.; že se sme to veža imenovati, kar je prav za prav le velik napušč, Zv.; — das Gesims, Cig., Šol.; stebrni n., das Säulengesims, Cig.; — skalni n., der Felsenvorsprung, Bes.; — ein dicker Stollen am Hufeisen, Levst. (Podk.); — tudi: nápušč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napúšč -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napúšč -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napúšč -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napušč

2/62 (petra) / komentar / karta / gradivo h karti
2/63 (gumno) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napušč gl. cinc, ostrešek, pristrešek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napuščák, m. = napušč, der Dachvorsprung, das Vordach: voz poriniti pod n., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

napȗščək, -ščka, m. dem. napušč; 1) kleines Vordach, Cig., Jan.; — 2) das Gesims, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nastréšek -ška m (ẹ̑)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj
2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nastréšek -ška m (ẹ̑) neobč. napušč: ~ hiše

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nastréšje -a s (ẹ̑)
del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima široko nastrešje / poriniti voz izpod nastrešja; postaviti pod nastrešje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nastréšje -a s (ẹ̑) neobč. napušč: Hiša ima široko ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nótranjska híša -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

obésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod strop / obesiti perilo na sonce, meso v prekajevalnico / obesiti verižico okrog vratu / ekspr. lastovice so obesile svoja gnezda pod napušč; obesiti zastavo izobesiti
♦ teh. obesiti motor pritrditi ga na strop ali z zgornjim delom na steno
// usmrtiti tako, da si kdo z lastno težo zategne zanko okoli vratu: tega dne so obesili in ustrelili prve talce; obesiti na vejo, vislice; iti se obesit; obesiti se iz obupa / ekspr. obesili me bodo, če to povem / kot podkrepitev: ne pustim, pa če me obesiš; gremo, če se pes obesi
2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: obesijo mu vsako nerodno delo; glej, da ti ne bodo obesili toliko, da ne boš zmogel / obesiti komu svoje skrbi
// pripisati, prisoditi: odgovornost za nesrečo so po krivici obesili njemu / filmu so obesili oznako znanstvene fantastike; obesiti komu vzdevek
3. ekspr. prodati, zlasti kaj neustreznega: obesili so mu avtomobil s pokvarjenimi vrati; obesili so ji staro šaro
4. ekspr. reči, povedati, zlasti kaj neresničnega, izmišljenega: govorijo to, kar jim drugi obesijo; kdo vam je to obesil; kaj vse ste mu obesili / kdo pa vam je obesil to laž
5. nar. povesiti, nagniti2: rože so obesile cvete; glava se mu je obesila na prsi
● ekspr. obesiti so mu hoteli nevesto hoteli so ga poročiti; pog. večkrat ji katerega obesijo mislijo, govorijo, da je s kom v ljubezenskem odnosu; pog. vse nase obesi oblači, nosi neskladno obleko, nakit; obesiti na klin, na kljuko, na kol ekspr. obesiti službo na klin opustiti jo; ekspr. obesiti šolo, študij na klin, kljuko opustiti študiranje; ekspr. obesiti komu kaj na nos, na ušesa povedati, kar se ne bi smelo; obesiti na vrat ekspr. obesil jim je svoje otroke na vrat skrbeti so morali za njegove otroke; ekspr. obesili so jim policijo na vrat povzročili so, da jih je policija zasledovala, nadzorovala; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; ekspr. obesiti na (veliki) zvon povsod razglasiti, povedati

obésiti se

1.

oprijeti se navadno z rokami tako, da se noge ne dotikajo tal:

obesiti se na drog in se zagugati

obesiti se na premikajoči se vagon

/ ekspr. otrok se obesi materi okrog vratu

/ ekspr. obesiti se komu na roko, za roko; ekspr. ob sunku se je kar obesil na soseda se je naslonil nanj

/ smreka se je pri podiranju obesila se pri padanju naslonila na sosednje drevo; snežinke so se ji obesile na lase

2.

slabš.,

z dajalnikom

pridružiti se:

hitro pojdiva, da se nama kdo ne obesi

če se nama obesi še ta ženska, ne prideva do vrha

//

v zvezi z na zaljubiti se, poročiti se: mislila je, kako bi se čim prej na koga obesila; ni se ji treba obesiti na prvega, ki pride

3.

ekspr.,

v zvezi z na

pretirano kritično razčlenjevati:

obesi se na vsako besedo

obesil se je na to napako, drugega ni videl

/ obesili so se na njegovo obljubo pretirano so se sklicevali nanjo

●

ekspr. obesite se, če vam ni prav vaša nejevolja nas ne gane; ekspr. obesiti se komu na pete hoditi tik za njim, slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obesiti se na življenje zelo se ga bati izgubiti; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok; bil je tak veter, kot bi se kdo obesil zelo močen; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati

obéšen

-a -o:

na drevesce obešeni okraski

obešene slike

našli so ga obešenega

♦

avt. posamično obešeno kolo kolo, ki je pritrjeno na posamično obeso

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

odnès -ésa m (ȅ ẹ́)
nar. napušč, pristrešek: hiša ima velik odnes; odnes hleva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ostréšek -ška m (ẹ̑)
knjiž. napušč, pristrešek: širok ostrešek / v dežju so se igrali pod ostreškom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ostrešek ► ȯstˈrėːšėk -ška m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ostréšje -a s (ẹ̑)
1. nosilno ogrodje strehe: delati, postavljati, tesati ostrešje; prekrivati ostrešje; jekleno, leseno ostrešje; tramovi ostrešja
♦ arhit. ostrešje na čop s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi
2. star. streha: hiša z razbitimi okni in razdrapanim ostrešjem; slamnato ostrešje
● star. vrnil se je pod domače ostrešje domov
3. napušč, pristrešek: vedrili so pod ostrešjem; pod ostrešjem je visela koruza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

perút -i ž (ȗ)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

podkápje -a s (ȃ)
napušč, pristrešek: hiša ima široko podkapje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

podstréšek -ška m (ẹ̑) star.
1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom
2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pomȍl -óla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

prepȗšč – glej napȗšč

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pristréšje -a s (ẹ̑) zastar.
1. pristrešek, napušč: hlev ima široko pristrešje / stati pod pristrešjem
2. podstrešje: imeti sobo v pristrešju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pustīti -ím dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

sims ► ˈsims ˈsimsa m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

skálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris

skálno

prisl.:

bil je skalno trden, odločen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

slovénski čebelnják -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

strẹ́ha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

stréha -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zaključeváti -újem nedov.

1.

kaj delati, da je kaj omejena, ločena celota

SINONIMI:

star. zakončevati

2.

kaj s čim delati, da se kaj kot celota končuje s čim kot svojim sestavnim delom

SINONIMI:

končevati, knj.izroč. sklepati2

GLEJ ŠE SINONIM: končevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024

zakončeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. zaključevati, končevati: zid zakončuje kamnit napušč / na vzhodu zakončuje pokrajino hribovje / zakončevati drugo desetletje svojega življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zàstrž -a m kap, napušč: Li pogledni pod zasztr'z KAJ 1870, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.