anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brámben -bna -o prid. (ȃ) star. obramben: brambni nasip;
brambni položaj / brambna moč države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brán -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
brán -í ž (ȃ) - 1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran
● star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se - 2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran
- 3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
gramózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talce
♦ žel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
injicíranje -a s (ȋ) glagolnik od injicirati: injiciranje zdravila / nasip skušajo utrditi z injiciranjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
injicírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo
- 2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid
// s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid
injicíran -a -o: injicirani antibiotiki; injicirano pročelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
izlíti -líjem dov. (í) - 1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko
- 2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem
● ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel - 3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe
izlíti se - 1. tekoč priti iz česa; izteči: lonec se je prevrnil in mleko se je izlilo / veja jo je zadela v oko in se je izlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; pren., pesn. iz prsi se mu izlije hvalnica
- 2. navadno v zvezi s potok, reka preiti v drug večji potok, reko, jezero, morje: tu se reka izlije v morje / knjiž. steza se izlije v široko pot
- 3. redko razliti se, razširiti se: voda se je ob povodnji izlila čez nasip / ekspr. čudovita luč se je izlila čez vso zemljo
- 4. brezoseb., ekspr. prenehati deževati: do večera se bo že izlilo / kaže, da se je izlilo da ne bo več deževalo; prim. zliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
môsten tudi mósten -tna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na most: mostni obok, steber;
mostna ograja, podnica
♦ grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
nasíp -a m (ȋ) nasut in utrjen pas zemljišča: če bi nasip popustil, bi prišlo do katastrofe;
graditi, utrjevati, zviševati nasipe;
višina, vznožje nasipa;
nasipi in rovi / cestni, železniški nasip; reka izpodkopava obrambne nasipe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
oblágati -am nedov. (ȃ) - 1. nameščati, pritrjevati kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: oblagati nasip s kamenjem; oblagati stene s ploščicami, tapetami / oblagati čelo z obkladki
- 2. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: kar naprej ga oblagajo z delom, naročili; oblagati koga z dobrotami
● ekspr. baročni pisatelji so radi oblagali samostalnike z veliko pridevniki so radi samostalnikom (do)dajali veliko pridevnikov; ekspr. oblaga ga z lenuhom pravi mu, zmerja ga, da je lenuh
♦ tisk. oblagati stavek zapolnjevati stavek s polnilnim gradivom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
obrámben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrambo: obrambni jarek, nasip, stolp, zid;
izdelati obrambni načrt;
oslabiti obrambni sistem nasprotnika;
obrambno sredstvo / obrambni položaj; obrambna postojanka / obrambna moč države / obrambna vojna; napadalno in obrambno orožje / obrambni igralec
♦ med. obrambna moč organizma; nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; voj. obrambna linija; ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega področjaobrámbno prisl.: moštvo je igralo obrambno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ohlódje -a s (ọ̑) star. več hlodov, hlodi: hrastovo ohlodje / utrditi nasip z ohlodjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
okòp -ópa m (ȍ ọ́) - 1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru
● publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju - 2. glagolnik od okopati: okop krompirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
podmôrski -a -o prid. (ó) ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip;
raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina
♦ geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
podzídati tudi podzidáti -am dov. (í á í) - 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj
// knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev - 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati
podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
podzidávati -am nedov. (ȃ) - 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj
- 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
popustíti -ím dov., popústil (ī í) - 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti
// popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti - 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti- a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
- b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
- c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
- 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
- 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
- 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza
popuščèn -êna -o: popuščena vrv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
posésti -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑) - 1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize
// drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve - 2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo
- 3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas
● redko razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog
posésti se zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla
poséden -a -o: posedena dežela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
povíšati -am dov. (ȋ) - 1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas
- 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala
// povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal - 3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo
● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih
♦ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju
povíšan -a -o: spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
poviševáti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas
- 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo
// povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes
● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
poviševáti se ekspr. bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) - 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti- a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
- b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
- 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili
prejésti se - 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo
// ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja - 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice
prejéden -a -o: prejedena tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prepljúskniti -em dov. (ú ȗ) v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prežréti -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč // s kemičnim delovanjem povzročiti- a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
- b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico
prežréti se - 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje
- 2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo
- 3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov
prežŕt -a -o: prežrto blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prótihrúpen -pna -o prid. (ọ̑-ȗ) ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prsobrán -a m (ȃ) voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran;
vojak je naslonil puško na prsobran // zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) - 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
// s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les - 2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
- 3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen
raztŕgan -a -o: raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah
● pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
rúšnat -a -o prid. (ȗ) pokrit z rušo: rušnat nasip;
rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe
♦ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
šánce šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trdnjávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trdnjavo: trdnjavski nasip;
trdnjavsko obzidje;
trdnjavska vrata / trdnjavsko topništvo
♦ jur. trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva; šah. trdnjavska končnica končnica, v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
učvrstíti -ím dov., učvŕstil (ī í) redko utrditi, okrepiti: učvrstiti nasip;
učvrstiti vrata z zapahi / telovadba mu je učvrstila roke; na kmetih se je učvrstil / učvrstiti prijateljstvoučvrščèn in učvrstèn -êna -o: učvrščeni stebri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
utŕjati -am nedov. (ŕ) knjiž. utrjevati: utrjati breg, nasip / utrjati prijateljske vezi med državami / to prepričanje se čedalje bolj utrja / utrjati znanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
váloma prisl. (ȃ) knjiž. v valu, v valovih: voda je valoma predrla nasip;
pren. obup se ji je valoma zaganjal k srcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
varoválen -lna -o prid. (ȃ) ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru;
varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema; varovalno cepljenje zaščitno cepljenje
♦ agr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelati diamant v prstan;
vdelati intarzije / v streho so vdelali pet oken; vdelati okna v zidne odprtine vzidati // vdelati leče v mikroskop // narediti, da kaj postane sestavina česa: vdelati kamenje v nasip / redko vdelati gnoj, listje v zemljo podkopati ga; pren. te hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo
● star. vdelati bluzo z zlato nitjo okrasiti; izvesti; star. kar hitro se je vdelal vpeljal v delovdélan -a -o: vdelan material; železen križ, vdelan v okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
víšati -am nedov. (ȋ) - 1. delati kaj višje: višati jez, nasip
- 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: višati cene, davke; višati proizvodnjo / višati izobrazbeno raven dvigati
♦ muz. višati intonacijo peti ali igrati na višji tonski višini od predpisane
víšati se postajati višji: vodna gladina se je hitro višala / glas se ji je višal
// povečevati se, rasti: življenjski stroški se višajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vodotóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na vodotok: vodotočni nasip / vodotočne kraške jame kraške jame s potokom, z reko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vodotòk -óka m (ȍ ọ́) v strugi tekoča voda: vodotoki poplavljajo;
zajeziti vodotok;
nasip ob vodotoku / podzemeljski, površinski vodotoki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vodovárstveni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z varstvom vode v naravi: vodovarstveni nasip; vodovarstveni pas; vodovarstveni režim; vodovarstveno soglasje; Gradnja zaprtega bazena je sporna z vodovarstvenega vidika, saj otok leži na najožjem vodovarstvenem območju E iz várstvo vôde
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vzdígniti -em dov. (í ȋ) - 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je vzdigniti
// vzdignili so sidro in odpluli / boječe vzdigniti glavo; voznik je vzdignil roko v pozdrav; učenec je večkrat vzdignil roko s takim dejanjem izrazil željo, da bi govoril, bil vprašan
// veter ji je vzdignil krilo / voda je vzdignila pod povzročila, da je na nekaterih mestih izbočen; vzdigniti telefonsko slušalko odgovoriti na telefonski klic; vzdigniti vrata s tečajev sneti
// vzdigniti kvišku, pog. gor - 2. napraviti kaj višje: vzdigniti nasip; z blazinicami vzdigniti rame pri plašču / pog. vzdigniti hišo za eno nadstropje nadzidati
- 3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigniti: vzdigni bolnika, da mu posteljem posteljo; vzdigniti se na komolce / vzdigniti podrt električni drog; žito se po neurju ni več vzdignilo / pog. proti jutru so ga vzdignili (iz postelje) zbudili, poklicali; vulg. vzdigni že rit vstani
- 4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: vzdigniti cene / vzdigniti prodajo cigaret povečati
// ni se jezil, samo glas je vzdignil začel glasneje govoriti
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigniti življenjsko raven / moralno vzdigniti ljudi
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: vzdigniti jezik pokrajine v uradovalni in učni jezik države - 5. redko sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigniti: pravočasno vzdigniti pismo na pošti; vzdigniti plašč v garderobi
- 6. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzdigniti izkoriščane množice / vzdigniti deželo k uporu
- 7. ekspr. povzročiti, narediti: vzdigniti velik hrup, preplah / vzdigniti upor
● pog. pripomba ga je vzdignila razburila, vznejevoljila; ekspr. spet so vzdignili glave postali uporni, predrzni; šalj. še o pravem času je vzdignil jadra odšel; ekspr. nič ni rekla, samo nos je vzdignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; ekspr. vzdigniti oči, pogled h komu pogledati ga; star. vzdigniti pesem začeti peti; ekspr. zadeva je vzdignila veliko prahu povzročila razburjenje, govorice; ekspr. ob vsaki priložnosti vzdigne prst žuga, svari; ekspr. vzdigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga; star. vzdigniti tožbo proti komu tožiti ga; star. vzdigniti vojsko drug proti drugemu začeti se vojskovati
vzdígniti se - 1. premakniti se navzgor, kvišku: letalo se je vzdignilo v zrak; iz dimnika se vzdigne dim; za avtomobilom se je vzdignil oblak prahu; megla se hitro vzdigne / takrat se nad obzorje vzdigne sonce vzide
// proti vrhu se pot bolj vzdigne vzpne
// pog. vstati: vzdigniti se od mize, s postelje - 2. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem se je vzdignila jeza; v srcu se mu vzdigne dvom, sum / proti večeru se je vzdignil veter začel pihati
- 3. s smiselnim osebkom v dajalniku začutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor: že pri prvem grižljaju se mu je vzdignilo / v želodcu se mu je vzdignilo ob takem neredu
● pog. potica se je lepo vzdignila vzhajala; ekspr. v gledališču se je spet vzdignila zavesa so (se začele) predstave; star. žerjavi se vzdignejo čez morje odletijo; star. ob polnoči so se vzdignili na pot odšli, odpotovali; vzdigniti se nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; pog. v teh dneh se je živo srebro močno vzdignilo je temperatura zelo narasla
vzdignívši zastar.: pozdravil jo je, vzdignivši roko
vzdígnjen -a -o: vzdignjena glava; cesta je vzdignjena za en meter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vzdržáti -ím dov. (á í) - 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži
// biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek vzdrži več, kot misli; vzdržati preizkušnje / vzdržati mučenje; takega trpljenja ne bo vzdržal / vzdržati mraz; vzdržati hude napore / bali so se, da srce ne bo vzdržalo; njeni živci ne vzdržijo veliko / duševno, telesno vzdržati - 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden; boš že vzdržal kak dan brez kosila
// biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: kamela dolgo vzdrži brez vode / to cvetje vzdrži brez vode samo nekaj ur - 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: podjetje je vzdržalo konkurenco; polk je vzdržal napad sovražne vojske; finančno vzdržati podražitve
- 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: plavalec je dolgo vzdržal pod vodo; vojaki so vzdržali na položajih kljub močnemu obstreljevanju; zaradi hrupa ni vzdržal pri stroju; vzdržal je zunaj, čeprav je bilo zelo mrzlo / pri tej hiši ne vzdrži nobena gospodinjska pomočnica; v taki službi bo težko vzdržal / rastlina vzdrži na prostem le v toplih krajih / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga vzdržalo doma, pri učenju
- 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi vzdržala; vzdržati morajo do noči / pri njem, z njim ne vzdrži nobena ženska
- 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: brez cigaret je vzdržal samo en dan; ne vzdrži brez mamil / ali bo vzdržal, ne da bi jo ves teden videl
- 7. biti, ostati uporaben, dober: ta kruh dolgo vzdrži; v hladni kleti sadje vzdrži do poletja / stroj bo vzdržal še nekaj let
- 8. preh. narediti, da se kaj ohrani v enakem stanju: vzdržati ogenj na ognjišču
● stara oblika je ob novi še dolgo vzdržala se je še dolgo uporabljala; publ. tako pisanje ne vzdrži kritike, trezne presoje kritika, trezna presoja pokaže, da ni dobro, ustrezno; zastar. sodišče je pogodbo vzdržalo v veljavi obdržalo; publ. te umetnine vzdržijo primerjavo z najbolj znanimi so enako dobre; ekspr. njenega pogleda ni mogel vzdržati povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči; ekspr. v zakonu ni dolgo vzdržala kmalu se je ločila
vzdržáti se - 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: zaradi bolezni se vzdržati; popolnoma se vzdržati / spolno se vzdržati
- 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: vzdržati se kajenja / alkoholnih pijač se mora vzdržati
// zavestno, hote ne narediti česa sploh: hotela je nekaj reči, pa se je vzdržala / vzdržati se smeha, solz; niso se mogli vzdržati začudenja
● večina je glasovala za predlog, nekaj jih je bilo proti, nekaj pa se jih je vzdržalo se jih ni opredelilo - 3. knjiž. obdržati se: brez gospodarskega napredka se narod ne bo vzdržal / s težavo se je vzdržal na vodi, v strmini
vzdržán -a -o: število vzdržanih glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zagrája -e ž (ā) star. zagrada: narediti, podreti zagrajo / zagraja med dvema prostoroma pregrada; zagraja na bregovih rek nasip, pregrada // spraviti koga v zagrajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zajézen -zna -o prid. (ẹ̑) zajezitven: zajezni nasip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zajezítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zajezitev: zajezitveni nasip;
zajezitvena naprava / zajezitvena dela / zajezitvena višina
♦ grad. zajezitveno jezero jezero, nastalo z zajezitvijo, da se vzdržuje vodna gladina na določeni višini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zaporéden -dna -o prid. (ẹ̄) - 1. ki leži, se nahaja za drugim: postaviti še en, zaporeden obrambni nasip / zaporedne vrste vagonov / ekspr. gore se bočijo v zaporednih valovih / zaporedna postavitev, razvrstitev česa
- 2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zaporedna klina / dežural je dva zaporedna dneva / zaporedni prizori; zaporedni sunki / označiti z zaporedno številko številko, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote
♦ elektr. zaporedna vezava vezava, pri kateri skozi več priprav teče isti tok; zaporedno navitje navitje, ki je vezano zaporedno; lit. zaporedna rima rima, pri kateri se ujemata dva ali več zaporednih verzov
zaporédno prisl.: zaporedno oštevilčiti
♦ elektr. zaporedno vezani kondenzatorji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zemljén -a -o prid. (ẹ̄) - 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip
- 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
znížati -am dov. (ȋ) - 1. narediti kaj nižje: znižati nasip / temna barva stropa navidezno zniža prostor / znižati glas začeti govoriti z nižjim glasom
- 2. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: znižati izdatke; znižati telesno težo / znižati cene, dajatve / znižati razlike zmanjšati
♦ muz. znižati ton za pol tona - 3. ekspr. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: sedež lahko po potrebi znižate; znižati rolete na polovico
znížati se - 1. postati nižji: morska gladina se je znižala
- 2. preiti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se je znižala za pet stopinj / življenjska raven se je zelo znižala
znížan -a -o: znižane cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zniževáti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati kaj nižje: zniževati nasip
- 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati
zniževáti se - 1. postajati nižji: gladina jezera se znižuje / gorovje se na vzhodu znižuje spušča
- 2. prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znižuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
želézniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na železnico: železniški nasip, usek;
železniški pragi, tiri;
elektrificirati, graditi železniške proge;
železniško križišče / železniška signalizacija / železniški most; železniški nadvoz; železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot // železniški promet; železniško omrežje / železniški vagon; železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki // železniška nesreča / železniška služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.