V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančna) razlaga: najti, podati pravo definicijo; znati definicijo na pamet; kratka, pravilna definicija; matematične definicije / definicija besede; definicija imperializma, naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija
2. osnutek, načrt za pisno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna
// navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah
3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. za izražanje meje v prostoru
a) do katere sega dejanje: priteči do cilja; ne morem do njih; voda sega do pasa; do roba poln kozarec / kako daleč je do tja / z drugim predlogom: v vodi do nad kolen; zapet je do pod brade; do pod vrh hriba je še dobro uro; pren. priti do prepričanja; pomagati do uspeha; ključ do spoznanja
b) proti kateri je dejanje usmerjeno: imam prošnjo do vas; obrni se do župana na župana
2. za izražanje meje v času, do katere sega dejanje: do tega časa, trenutka se še ni vrnil; bedeti do jutra; vztrajati do konca; bil je pri zavesti do zadnjega (trenutka); koliko (dni) je še do praznikov; ura je pet (minut) do dvanajstih 1155 / do takrat bo vse drugače; do včeraj je bil še zdrav; do nedavna je bilo podjetje še močno / otroci do petega leta starosti; čas do počitnic / s prislovno predložno zvezo: cesta bo asfaltirana do pod konec jeseni; do pred tremi dnevi se še ni vedelo; do pred kratkim je delal v tovarni
3. za izražanje količine: tehtnica je do tisočinke grama natančna; zapor do treh dni
// z nesklonljivim izrazom količine za izražanje
a) dosežene mere: našteti do deset
b) skrajne dosegljive mere: za ta prekršek je določena kazen do pet tisoč evrov / gorovje se vzpenja do tri tisoč metrov; vinograd daje do deset hektolitrov
c) približne mere: drevesa so do trideset korakov vsaksebi
4. v zvezi z od za izražanje začetne in končne meje: vlak vozi od Ljubljane do Beograda / dela od šestih do dveh; prodaja vstopnic od 9. do 11. ure; odprto (od) 7–20 / nočne temperature se gibljejo od minus dve do plus tri
// včasih v zvezi z od za izražanje približne, vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev; ležal bo pet do deset dni / publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno
5. za izražanje načina, posledice dejanja: dež jih je do kože premočil; smejati se do solz; urezati se do krvi
// za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: odkrit do brezobzirnosti; do dobrega se seznaniti s problemi; do grdega sta se sprla zelo, hudo / dogodek ga je do dna pretresel popolnoma, čisto
6. za izražanje razmerja, navadno čustvenega: dekletu ni dosti do plesa; veliko nam je do tega, da pridete; ljubezen do domovine; ima veselje do glasbe; usmiljen do trpečih / obveznosti do družbe; pravica do pokojnine
● ekspr. sestradan do brezumja popolnoma, čisto; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. do kraja naveličan popolnoma; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; knjiž. stali so mož do moža tesno skupaj; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; ekspr. do skrajnosti površen zelo; ekspr. do vraga je vroče zelo, silno; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
- 1. ki je v zvezi z dramaturgi ali dramaturgijo 1.
- 1.1. ki se uporablja v dramaturgiji 1.
- 1.2. ki nastane pri dramaturgiji 1.1.
- 2. ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- 1. element na zaslonu, zlasti za premikanje po njem ali spreminjanje nastavitev
- 2. del mobilnega telefona, ki omogoča, da izvlečemo tipkovnico
- 2.1 telefon, ki se uporablja na tak način
- 3. trda plastična obloga, zlasti za zaščito kolen in komolcev pri motoristih
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
knjiž. razlaga, pojasnitev: natančna, vsebinska eksplikacija; eksplikacija urbanistične problematike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Pri glasbi rajši rabimo instrument ali inštrument? Nekateri trdijo, da instrument pomeni orodje in inštrument pomeni glasbilo. Je res? Če bi bilo tako, bi bilo pravilno samo inštrumentalna glasba, inštrumentacija, inštrumentalist itd. ... SSKJ ne razlikuje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. spoštljivo naslov za odraslo žensko: prijazna gospa ji je pomagala; vse gospe so bile v dolgih oblekah / kot nagovor: dober dan, gospa; želite, gospa? gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: gospa Helena; gospa doktor(ica), profesor(ica)
♦ rel. nebeška Gospa Kristusova mati
// naslov za poročeno žensko: pogovarjal se je s sosedovo gospo
2. v meščanskem okolju žena, soproga: lepe pozdrave vaši gospe; darilo za gospo
// delodajalka, gospodinja: naša gospa je zelo natančna
3. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje; dama: bila je prava, resnična gospa
// ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: njegova žena je lahko gospa; vsaka bi bila rada gospa
4. nekdaj poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: stori, kar ti ukazuje gospa; grajska gospa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- strokovnjak za biologijo vodnih okolij, rastlin in živali
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bíti [kàkor] na íglah, bíti [kot] na íglah, iskáti íglo v sénu, iskáti [kàkor] íglo v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kot íglo v sénu, [kot] iskánje ígle v kopíci sená, nájti íglo v kopíci sená, nájti íglo v sénu, sedéti [kot] na íglah, tánek kot ígla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu: kontrolirati instrumente; pripraviti instrumente za operacijo; uporabljati moderne instrumente; natančen, občutljiv instrument / kazalni, merilni instrumenti; kirurški, meteorološki, optični instrumenti
2. priprava za proizvajanje tonov; glasbilo: igrati (na) instrument; uglaševati instrumente / glasbeni instrument; godalni instrument godalo; pren., knjiž. jezik je bil Cankarju čudežen instrument
3. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstvo, pripomoček: zakon je tisti instrument, ki ureja kadrovsko planiranje; uporabljati davčne, finančne, politične instrumente
// predpis, ukrep: preprečevati nepravilnosti z ustreznimi instrumenti; instrumenti delitve dohodka / ekonomski instrument / knjiž. važni kulturni instrumenti faktorji, dejavniki
♦ elektr. elektrodinamični instrument ki se uporablja zlasti za merjenje moči v električnem krogu; glasb. električni instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:
- Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
- Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
- Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih
Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
So olimpijske igre števni ali neštevni/množinski samostalnik? Kako je prav: sodeloval je na dveh/dvojih olimpijskih igrah?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me ustrezno slovensko poimenovanje za sextortion , ki poimenuje obliko spletnega nasilja, pri kateri storilec grozi z objavo intimnega posnetka ali fotografije žrtve, če ta ne bo ugodila njegovi zahtevi, npr. nakazala denarnega zneska. V slovenščini se zaenkrat pojavljata opisni poimenovanji izsiljevanje z golimi posnetki in fotografijami ter izsiljevanje z intimnimi posnetki.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Po spletu je zaokrožil tale vic:
Žena zaprosi moža: – Bi, prosim, šel namesto mene v trgovino in kupil karton mleka, in če imajo avokado, jih kupi šest. Kmalu se vrne mož s šestimi kartoni mleka. Ženi nič jasno, pa vpraša: – In zakaj si kupil šest kartonov mleka? On: – Imeli so avokado.
Moje vprašanje je: kdo je kriv za nesporazum? Mož ali žena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi
2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / policisti so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca
3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber
4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. jasnost, natančna izoblikovanost: manjka mu predvsem stilistične konciznosti
2. jedrnatost, zgoščenost: pesnikova konciznost je največja v prvem sonetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. lastnost, značilnost ločljivega: ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze
2. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku: grafika v igri je natančna tudi pri nižji ločljivosti; fotoaparat, kamera, zaslon z visoko ločljivostjo; prenosnik z nizko ločljivostjo zaslona / ločljivost slike
// število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek: slika je zadovoljiva tudi pri nižji ločljivosti; fotografija, posnetek v visoki ločljivosti; fotografija, posnetek, slika z ločljivostjo 1280 × 1024 slikovnih točk / tiskalnik tiska z ločljivostjo do 1280 × 960 slikovnih točk
// fiz. količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo: ločljivost daljnogleda, mikroskopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
glagolnik od meriti 1: končati, opraviti meritev; astrofizikalne, oceanografske meritve; natančna, ponovna meritev; meritev hitrosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
rad. žarg. dolžina (oddaj, posnetkov), izražena v minutah: povprečna mesečna minutaža posameznih oddaj; minutaža zborovskih skladb / potrebna je natančna minutaža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti
3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno
5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje
6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
- mírno
prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen
// narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje
2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe
3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen
// ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe
- natánčno
1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno
2. v členkovni rabi poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo
● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
- 1. določanje položaja vozila in njegovo usmerjanje glede na predvideno smer, cilj; SINONIMI: navigiranje
- 1.1. veda o takem usmerjanju
- 1.2. elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigator, navigatorka
- 2. premikanje po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah; SINONIMI: navigiranje
- 3. ekspresivno usmerjanje poteka dogajanja in določanje načina razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij; SINONIMI: ekspresivno navigiranje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ukvarjam se z gibanjem brez odpadkov ( zero waste ) in naletela sem na vprašanje o sopomenskosti poimenovanj odpadek , v SSKJ2 'kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno' ter 'kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen', in smet . Sinonimni slovar slovenskega jezika odpadek in smet ne navaja kot sopomenk. Običajno govorimo o smeteh , ko odnašamo polne vreče v zabojnike; v drugih primerih, npr. pri slovenskem ustrezniku za zero waste pa načeloma o odpadkih ( brez odpadkov ). Prosim za vaše mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me, kaj pomeni termin facilitiranje oz. kaj lahko pričakujem od osebe, ki se s tem ukvarja. Prijavila sem se namreč na delavnico, ki jo izvaja oseba, ki se ukvarja s facilitiranjem in coachingom , in ne vem, kaj lahko pričakujem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih: izpopolniti opise pomembnih dogodkov; kratek, nadroben, natančen opis; lirični opisi narave / osebni opis; tehnični opis stroja; opis bolezni
♦ lit. natančna besedna predstavitev česa v pripovedi; šol. pisni izdelek, v katerem so navedene glavne zunanje značilnosti česa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. opis z navedbo bistvenih značilnosti: odkloniti prejšnjo opredelitev naroda; znanstvena opredelitev / ostra opredelitev sorodnih pojmov
2. glagolnik od opredeliti: opredelitev pojava / časovna opredelitev najdbe / natančna opredelitev nalog / prizadevanje za točno opredelitev avtorja / svetovnonazorska opredelitev; zagotovljena svoboda opredelitve / ti dogodki so zahtevali opredelitev od vsakogar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …
(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?
(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ekspr. zelo natančna ženska: ne bodi taka pedantka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Sprašujem se, kako najbolj korektno poimenovati prevajalca/ko, ko želimo dodati tudi jezik, iz katerega in v katerega prevaja, npr. prevajalec hrvaškega jezika vs prevajalec iz hrvaškega jezika vs prevajalec izoz. v hrvaški jezik. Zadnja sintagma se zdi najbolj primerna, ker pove, da gre za prevajanje v obe smeri, hkrati pa tudi najmanj elegantna. Zanima me vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
knjiž. natančna določitev, pojasnitev: precizacija vsebine zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...
Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja; predočitev kulturnega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
V Sloveniji imamo osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Otroci se lahko izobražujejo tudi v glasbenih šolah. Na portalu Fran nismo zasledili besede glasbenošolski, so pa uveljavljene z glasbo povezane besede glasbenovzgojen, glasbenokritičen, glasbenopedagoški, glasbenoumetniški. S pridevnikom glasbenošolski (npr. glasbenošolsko izobraževanje) bi poenostavili poimenovanje v dokumentih, ki jih pripravljamo na ministrstvih in se tičejo izobraževanja v glasbenih šolah, če menite, da je izraz primeren.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priprava, izdelava rastra: natančna rasterizacija slike; kakovost rasterizacije; algoritem, krmilnik za rasterizacijo barv; senčenje in rasterizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
glagolnik od raziskati ali raziskovati: načrtovati, opraviti raziskavo; natančna, sistematična, temeljna raziskava; raziskava lesa, materiala / hidrološke, meteorološke, podvodne, vesoljske raziskave; izsledki znanstvenih raziskav
♦ geogr. glaciološke raziskave; voj. operacijske raziskave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa
♦ jezikosl. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo; pravn. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
2. glagolnik od razlagati 3–6: s tem je končal razlago vprašanj / po spraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me razlika med besedama analiza in analitika. V SSKJ in pravopisu je govora o analizi kot o "razčlenjevanju, ugotavljanju sestavnih delov nečesa, temeljitem pregledu, presoji, oceni". Analitika pa je razložena zgolj kot "nauk o analizi". To razlikovanje me ne zadovolji povsem, ker izpade, kot da gre za nejasno razločena sinonima. Ugotavljam, da se je v angleščini, vsaj v poslovni terminologiji, razvilo razlikovanje med Analysis in Analytics, kjer se prva (Analysis oz Analiza) nanaša na splošno razčlenjevanje problemov, druga (Analytics oz. Analitika) pa bolj specifično nakazuje na razčlenjevanje podatkov. Npr. Business Analytics je področje proučevanja poslovnih podatkov, Business Analysis pa je področje proučevanja poslovnih potreb. Zanima me, če lahko razumemo razliko v slovenščini na enak način kot v angleščini, oz. zanima me vaš pogled na razlikovanje obeh omenjenih besed, še zlasti s poudarkom na poslovni rabi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
glagolnik od razločiti: natančna razločitev med temi področji ni mogoča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zastar. razlaga: natančna razložba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- kar je narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega SINONIMI: kopija
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Pozdravljeni,
zanima me pravilno sklanjanje imena Lilu (ž ali nevtralno).
Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me, kako naj v stavku pravilno uporabim zvezo LiFePO4(litij železov fosfat)baterija, če ne želim uporabiti formule, npr. Izbrali smo tri LiFePO4 baterije. Je ustrezno Izbrali smo tri baterije litij železovega fosfata? Ali z levim prilastkom ne gre? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skŕbnost -i ž, pojm. (ŕ) opraviti delo z veliko ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
streti, potreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me, ali je za poimenovanje koledarja, ki temelji na spremembah letnih časov, ki so usklajeni z navideznim gibanjem Sonca okoli Zemlje, ustreznejše poimenovanje sončev koledar ali sončni koledar . Poznamo npr. sončno uro in ne sončeve ure .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:
- begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo
Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:
- pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
- 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
studióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
subtílnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ njegove duševnosti nežnost, občutljivost; ~ analize natančnost, izostrenost; števn. vse ~i doživljanja odtenki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.
V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.
Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.
Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Za poseben pristop pri obravnavi oseb z izkušnjo travme, ki temelji na razumevanju travme, se v angleščini uporablja termin trauma-informed practice . Pri tem je pomembno, da si osebe, ki nudijo pomoč, prizadevajo v celoti razumeti posameznika in njegove okoliščine, saj se zavedajo, da travma vpliva na posameznikov občutek o sebi, o drugih in na njegova prepričanja o svetu, torej na njegov nevrološki, biološki, psihološki in socialni razvoj. V slovenščini se za opisani pristop uporabljajo predvsem dolga opisna poimenovanja, npr. pristop, ki upošteva spoznanja o travmi ; pristop, ki temelji na razumevanju travme . Kateri termin bi nam svetovali v slovenščini?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lastnost umerjenega: natančna umerjenost instrumenta / knjiž. čustvena umerjenost obvladanost, zadržanost / knjiž. umerjenost v razsojanju zmernost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. pog. tehtnica: vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago; stopiti na vago; skodelica vage / peljati živino na vago tehtat
2. pog. teža: dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga živa teža / dati dobro, slabo vago
3. nar. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka1: odpeti, pripeti vago; sneti vago
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; pog. kupovati, prodajati na vago kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta; pog. njegov položaj je na vagi je negotov; nar. vodnjak na vago vodnjak na vzvod; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
postáviti kàj pod vêlik vprašáj, postáviti kàj pod vprašáj, postávljati kàj pod vêlik vprašáj, postávljati kàj pod vprašáj, vêlik vprašáj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
íti po zlù
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.