jàz2 mêne zaim., mêni, mêne, mêni, menój in máno, enklitično rod., tož. me, daj. mi (ȁ)
1. izraža osebo govorečega, gledano z njegovega stališča
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem domov, ti pa moraš ostati; bolje ga poznaš kakor jaz; nav. ekspr.: še jaz bi tega ne zmogel; z njim bom že jaz obračunal; pa če ti jaz rečem, da je res; jaz zase ne dvomim o tem; elipt.: »Kdo je to ukazal?« »Jaz!«; jaz pa kmet, kje neki! jaz da bi lagal! / pog., iron. poznam jaz tebe in tvojo pridnost / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na sestanek pojdeva oče in jaz; jaz, neumnež, sem mu verjel; ekspr. reva jaz, ki sem sama
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče mene, ampak njega; meni ne verjameš; meni se zdi, da ima prav / nič se me ne boj; slika mi je všeč; mi res ne verjameš; to me zanima / pog.: mi ni znano, kdaj pride; me ne briga dosti, kaj počne / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju me veseli, da vas spoznam
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez mene ne pojdeš nikamor; stopi sem k meni; stoji pri meni; pojdi z menoj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljal je čezme; name so pozabili; pridi pome; naj stopi predme; ne sili vame; vsi delajo zame; star. oči vseh so obrnjene v mé
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: mene ne bo doma; sanja se mi; strah me je; z menoj je drugače moj položaj je drugačen / knjiž. govoriti mi je o poeziji govoriti moram
2. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime mi je Jože; mati mi je zbolela; roka se mi trese; avto mi noče vžgati / ekspr. vsi so mi priča, da je res; vznes. bodi mi brat
3. ekspr., v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: poberi se mi; bojim se, da mi še zboli; ti si mi pravi navihanec; otroci, da mi boste v šoli pridni!
● 
pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; pog., ekspr. zaradi mene lahko kar gre temu ne nasprotujem; pog. dobiva se pri meni v mojem stanovanju; pog., ekspr. zaleže za dva mene za dva taka, kakor sem jaz; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: vsak stavek začne z jaz; prim. mi2, midva, bogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

later

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

loter

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lotrič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lotrija

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navíhan -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navíhanček -čka m (í)
ljubk. manjšalnica od navihanec: pridi sem, moj navihanček, da ti navijem ušesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navíhanec -nca m (í)
nav. ekspr. kdor zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanca ni oštela, ampak se mu je samo smejala; med otroki je on največji navihanec; le kaj je spet naredil, navihanec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navíhanec -nca m z -em člov. (í) poud. |hudomušno nagajiv človek|
navíhanka -e ž, člov. (í) poud.
navíhančev -a -o (í) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navíhanec -nca m
ekspr. kdor zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvaripojmovnik
SINONIMI:
ekspr. navihanček

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

navíhanec – glej navíhan

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navíhanəc, -nca, m. navihan človek, ein durchtriebener Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sáblja Frazemi s sestavino sáblja:
stára sáblja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tìč tíča m s -em živ. (ȉ í) knj. pog. ptič; člov., poud. |lahkoživec, malopridnež; navihanec, premetenec|; olepš. |moški spolni ud|
tíca -e ž, člov. (í) poud. |lahkoživka, malopridnica; navihanka, premetenka|; star. ptica
tíčev -a -o (í)
tícin -a -o (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zadetkov: 15