néžen -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen;
to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok;
dojenček je še zelo nežen;
ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence;
nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni
● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenostnéžno prisl.:
nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje
♦ glasb. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega
prenéžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo
2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja
frájlica -e ž (ȃ)
manjšalnica od frajla: ljubka frajlica / saj si že prava frajlica / bil je tako nežen, da so mu pravili frajlica
ljubímec -mca m (ȋ) 1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: ljubimca sta se dogovorila za sestanek;
mož je našel pri ženi ljubimca 2. kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci;
želim biti boljši oče in boljši ljubimec;
po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta pozabila na svoji vlogi ljubimcev // navadno s prilastkom človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti: njen partner je odličen ljubimec; dober, slab ljubimec; nenasiten, nežen, strasten ljubimec 3. zastar. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
● knjiž. ljubimec slave ljubljenec
♦ gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb
nèkméčki -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni kmečki: kmečko in nekmečko prebivalstvo / ljudje nekmečkega rodu / rajši se ukvarja z nekmečkim delom / ima nežen, nekmečki obraz
pópek -pka m (ọ̑)
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
pozdráviti1 -im dov. (ā ȃ) 1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: vstopil je in pozdravil;
pozdraviti znanca;
glasno, prijazno, vljudno pozdraviti;
pozdravil ga je z nasmehom;
pozdravila sta se le z očmi;
prijatelja sta se veselo pozdravila / dober dan, je pozdravil / pozdravil ga je nežen ženski glas / predsednik je pozdravil vse navzoče in začel zborovanje; pren., ekspr. navsezgodaj ga je pozdravil sončni žarek // sporočiti pozdrav, pozdrave: pisal je, naj te lepo pozdravim; pozdravite jih tudi v našem imenu // nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z dejanji izraziti naklonjenost, veselje, zlasti ob prihodu koga: igralca so pozdravili z navdušenim ploskanjem; državnika so pozdravili s častno salvo / pes ga je pozdravil z glasnim laježem 2. publ. izraziti odobravanje, soglasje: pozdraviti predsednikovo izjavo;
pozdraviti predlog, sklep, ukrep / pozdraviti je treba dejstvo, da se vrstijo na odru domača dela 3. ekspr. biti viden, prikazati se: tu in tam nas ob poti pozdravi podlesek;
na steni ga je pozdravilo staro orožje
● ekspr. letališče bo pozdravilo prve goste spomladi bo odprto, bo začelo delovati; ekspr. oče ga je pozdravil s palico natepel; ekspr. sovražnika so pozdravili z ognjem streljali so nanj; pozdravil jo je z gospa ogovorilpozdrávljen -a -o:
bil je od vseh glasno pozdravljen / kot pozdrav pozdravljen, prijatelj
smehljáj -a m (ȃ)
manj poudarjen izraz na obrazu, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, srečo: občudoval je njen smehljaj; nagajiv, otožen, prijazen smehljaj / odgovoriti, pogledati s smehljajem; pozdravil je z vljudnim smehljajem / ekspr.: materin obraz je preletel nežen smehljaj; hudomušen smehljaj jim je zaigral okrog ustnic, na obrazih, v očeh; pren., pesn. smehljaj cveta
žámetast -a -o prid. (á) 1. značilen za žamet: žametast lesk, otip, videz // ki je iz žameta; žameten: žametaste hlače; žametasto krilo 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: žametasta roka;
žametasta trava;
pesn. žametasto nočno nebo / žametast pogled prijazen, nežen// blagoglasen in rahlo zamolkel: imeti žametast glas žámetasto prisl.:
žametasto črn; žametasto prijazen
žámeten -tna -o prid. (á) 1. ki je iz žameta: žameten telovnik;
žametna obleka / žametna tkanina // prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica // značilen za žamet: žameten otip, videz 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi;
žametna koža;
žametne trate;
pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne// blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom 3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino // rdeče vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina
♦ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidiumžámetno prisl.:
žametno sijati; žametno mehek
astrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet;
astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
čád -a m (ȃ) knjiž. 1. prosojna, rahla meglica: nad kopnečimi snežišči se dviga čad;
modrikast čad trepeta v parku;
gozdovi so odeti v nežen čad;
jutranji čad 2. dim: iz dimnikov se vije čad;
črni čad plamenice / kuhinjski čad sopara, sopuh// saje: v predorih se na obleko seseda čad
drôben1 tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnêjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet;
zbiral je različne drobne predmete;
tkanina z drobnim vzorcem;
na manjših policah je ležalo razno drobno blago;
droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica;
drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben;
droben pesek;
drobno sadje;
droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri;
drobne vsakdanje skrbi;
drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namenedrôbno in drobnó prisl.:
drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
drôbni -a -o sam.:
tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
glás -ú tudi -a m, mn. glasôvi stil. glási (ȃ)
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / Glas! kot ukaz psu zalajaj
2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; jezikosl. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; pravn. posvetovalni glas brez pravice odločanja
néžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. ljubkovati, božati: mati neži bolnega otroka / nikar ga ne neži razvajajnéžiti se
postajati nežen: nežil se je ob njej
palindróm -a m (ọ̑)
beseda, stavek, ki ima isti ali drug pomen, če se bere naprej ali nazaj: napisati palindrome: Mars, nežen, potop
pianissimo [pjanísimo] prisl. (ȋ)
glasb., označba za jakost izvajanja zelo tiho: igrati pianissimo; sam.: nežen pianissimo
poljúb -a m (ȗ)
dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: ubraniti se poljuba; dati, vrniti poljub; pripraviti ustnice v poljub; dolg, nežen, očetovski poljub / kot pozdrav ob koncu pisma poljub od tvoje Ane; pren., knjiž. sneg je ob poljubih južnega vetra hitro kopnel
● ekspr. (z roko) poslati komu poljub poljubiti prste svoje roke in jo obrniti, iztegniti proti komu; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati
♦ zgod. biti obsojen na poljub železne device na kazen z dotikom, stiskom z železno devico
ponéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. poljubkovati: ko je prišel, ga je stisnila k sebi in ponežila / prinesel ji je zajtrk v posteljo, da jo malo poneži ponéžiti se
postati nežen: v zadnjem času se je zelo ponežil
púnčka -e ž (ȗ) 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo;
jopica za petletno punčko;
biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka 3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči;
deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj
stájati -am dov. (ȃ) navadno v zvezi z led, sneg narediti, povzročiti, da preide v vodo: sonce staja led;
sneg se je že stajal / toplejše podnebje bi stajalo ledenik; pren., ekspr. njegovo nezaupanje se je počasi stajalo stájati se ekspr.
postati zelo ganjen, nežen: kar staja se, ko jo sreča / ob teh besedah se mu je stajalo srce
vzdihljáj stil. vzdíhljaj -a m (ȃ; ȋ)
1. posamezen glas pri vzdihovanju, zlasti kratek, rahel: tu in tam se je slišal kak vzdihljaj; ekspr. iz prsi se ji je izvil vzdihljaj; nežen, pobožen vzdihljaj / ekspr. vzdihljaji srca / ekspr. vzdihljaji sreče / globok vzdihljaj vzdih / zaslišal se je samo vzdihljaj: Ali ni že vsega preveč
2. knjiž. vzdihljaju podoben glas: vzdihljaji morja
● ekspr. obleka je v poslednjih vzdihljajih je že zelo slaba, se trga; evfem. biti, ležati v poslednjih vzdihljajih umirati; ekspr. ljubiti koga do zadnjega vzdihljaja do konca življenja, do smrti
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā) 1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom 2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde;
njen blagi glas;
blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo;
letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici blágo prisl.:
mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
cártkan -a -o prid. (ȃ) pog., ljubk. mil, nežen: oženil se je z lepo, cartkano stvarco
delikáten -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja;
vzgoja je delikatna stvar;
pogovor se je bližal najdelikatnejši točki;
njegovo delo je odgovorno in delikatno;
dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni3. knjiž. okusen1,
slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.:
zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
gracílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen1, lahkoten: gracilne kretnje plesalk
♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo
nežno...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na nežen: nežnočutnost, nežnokožen, nežnopolt
preblág -a -o prid. (ȃ ā) knjiž.
1. preveč blag, dober: preblag človek; preblag značaj
2. ekspr. zelo blag, dober: bila je res preblaga žena
3. ekspr. zelo nežen, zelo mil: spet je slišal njen preblagi glas; njen preblagi nasmeh ga je osrečil / kazen je bila preblaga premalo stroga, premalo huda
subtílen -lna -o prid., subtílnejši (ȋ) knjiž. nežen, občutljiv: subtilen človek / subtilen izraz; subtilen liričen prizor / subtilna duševna dogajanja // natančen, izostren: potrebna bi bila subtilnejša analiza teh postopkov / subtilne nianse; razvijati subtilno tehniko opazovanja subtílno prisl.:
subtilno se izražati, ravnati; to delo je napisano zelo subtilno
nežno...2 prvi del zloženk, kakor nežnolep, nežnordeč, ipd., gl. nežen