Tiskanje

márati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico

1.

kdo/kaj izražati voljo/željo uresničiti kaj ali ne uresničiti česa
Ne bi maral biti gospodar v tej hiši.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti, da česa kljub želenosti ni
Otrok se ne mara prebuditi.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj ne biti pripravljen sprejeti koga/česa
Ne maram tvojega plačila.

4.

navadno čustvenostno kdo/kaj ne čutiti naklonjenosti do koga/česa
Tega človeka ne mara.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

môči mórem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico, navadno v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj nima sposobnosti uresničiti kaj
Ne more gibati z roko.

2.

kdo/kaj ima sposobnost, nima sposobnosti uresničiti kaj zaradi okoliščin
Ne more igrati košarke zaradi poškodb.

3.

kdo/kaj izraža kaj 'razpoloženje, odnos'
Ni mogel gledati njene zadrege.

4.

kdo/kaj izraža domnevo, verjenost obstajanja, dogajanja
To bi moglo biti res.

5.

izpustno kdo/kaj izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj
Ne morem za to, da nerazločno govorim.

6.

izpustno kdo/kaj izraža sposobnost uresničiti dejanje
Ni mogel do nje.

7.

izpustno kdo/kaj izraža možnost komu/čemu kaj narediti
Nihče ji nič ne more.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).

2.

navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.

4.

brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).

1.1.

kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.

2.

kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.

2.1.

kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.

2.2.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.

3.

kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.

4.1.

kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.

4.2.

kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.

6.

knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.

7.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.

8.

kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj

9.1.

biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.

9.2.

biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.

9.3.

pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.

10.

knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.

10.1.

kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.

11.

knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.

12.

kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.

12.1.

kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.

12.2.

kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.

12.3.

kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.

13.

brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.

14.

knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.

15.

knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.

16.

knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.

16.1.

kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.

2.

kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.

2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.

3.

navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.

3.1.

ne biti česa
Dežja noče biti.

4.

čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.

6.

v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.

7.

v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.

8.

navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zmánjkati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago
Zmeraj (mu) zmanjka denarja.

1.1.

koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.

1.2.

koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.

2.

kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.

5.

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.

6.

knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).

7.

kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.

8.

kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.

9.

kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.

10.

nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.

11.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.

12.

neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.

13.

iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

néhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.

2.

kaj ne dogajati se, ne obstajati več
(Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.

2.1.

končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.

2.

kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.

3.

kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.

4.

navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.

5.

navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

izogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z odmikanjem ogniti se koga/česa / komu/čemu
Fant se /skrbno/ izogiba slabe družbe / slabi družbi.

2.

kdo/kaj z odmikanjem ogniti se česa / čemu ‘neprijetnega/neprijetnemu’
Fant se /skrbno/ izogiba dolžnosti/dolžnostim.

2.1.

kdo/kaj ne želeti, hoteti česa , ne biti naklonjen čemu
/Zaradi predvidenih sitnosti/ se izogibajo prepirov/prepirom.

3.

čustvenostno kdo/kaj ne uporabljati česa , ne ustreči čemu
/Zaradi kulturnosti in kultiviranosti/ se /z veliko pozornostjo/ izogiba kletvic in psovk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.

10.

brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.

11.

kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.

12.

iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

poznáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.

2.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.

3.

kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.

4.

čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.

5.

navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.

1.1.

kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.

2.

kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.

3.

kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.

4.

kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.

5.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'

5.1.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.

5.2.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.

5.3.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.

6.

kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.

7.

v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.

10.

nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'

10.1.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.

10.2.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.

10.3.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.

11.

v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.

12.

v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.

13.

čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.

14.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.

2.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

2.1.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.

3.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.

3.1.

kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.

3.2.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.

4.

kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).

4.1.

kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.

4.2.

kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.

5.

kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).

6.

kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.

8.

publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

védeti vém nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj razumsko uporabljati koga/kaj , dojemati o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Ljudje marsikaj vedo.

2.

kdo/kaj izkušenjsko imeti v zavesti kaj 'predmetnost/pojavnost'
To oz. precej tega /dobro/ vedo poklicni šoferji.

3.

kdo/kaj biti sposoben uresničiti kaj 'predmetnost/pojavnost'
Vedel je pripovedovati spomine /po cele ure/.

4.

čustvenostno kdo/kaj vsebovati, navajati kaj / o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Zgodovina ve /veliko/ o tem.

5.

v zvezah kaj vem, kaj se ve, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'neodločnost'
Kaj vem kaj ga je prineslo.

6.

v zvezah vem/veš, da, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'gotovost'
Vem, da pride tudi on nekega dne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.

2.

kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.

3.

kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.

4.

kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.

5.

kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dáti se dám se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj
On se da motiti/pregovoriti/prepričati.

1.1.

nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.

1.2.

imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.

2.

brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ločíti se od in lóčiti se od -im se od dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja

kdo/kaj ne uporabljati koga/česa
Ločil se je od svojega klobuka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

meníti se za in méniti se za -im se za nedovršni glagol, glagol mišljenja, navadno z nikalnico

1.

kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.

2.

kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

molčáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pásti -pádem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

GLEJ: pádati 1-10

11.

kdo ne narediti izpit
Padel je (pri matematiki).

12.

knjižno pogovorno kdo nezadostno narediti kaj
Spet je padel matematiko.

13.

iz finančništva kaj spremeniti se na slabše
Tečaj dolarja je padel.

14.

iz šaha kaj spremeniti se na slabše
Figura je padla.

15.

iz športa kdo slabo predstaviti se
Tekmovalec je padel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

poíti -ídem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

navadno v 3. osebi kaj ne biti več na razpolago
Ta knjiga (jim) je že pošla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.

2.

kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.

2.

kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.

3.

kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.

4.

kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.

5.

knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).

6.

knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.

7.

iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.

4.

iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

márati za -am za nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol

1.

čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne zanimati se, ne meniti se za koga/kaj
Nobeden ni maral za njegove ideje.

2.

čustvenostno kdo/kaj izražati popolno nezanimanje za koga/kaj
Maram za vse to kot lanski sneg.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

mísliti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.

2.

kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.

3.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
/Slabo/ mislijo o njem.

3.1.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.

4.

kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'

4.1.

namero
Mislil je govoriti z njim.

4.2.

pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.

5.

v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.

6.

kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.

7.

v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'

7.1.

začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.

7.2.

podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.

3.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.

4.

kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.

9.

v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.

10.

v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.

11.

iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prenéhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.

2.

kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.

3.

kaj ne dogajati se, ne obstajati več
Bolečine v hrbtu so prenehale.

3.1.

končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.

2.

kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.

5.

čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.

6.

iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.

7.

iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

presédati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam /po čem / kje /kod
Razrednik je presedal učence iz klopi v klop.

2.

kdo/kaj menjavati prevozno sredstvo
Presedali so na več postajah.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti komu/čemu neprijeten/-no
Enolično življenje mu je začelo presedati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

propásti -pádem dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.

2.

kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.

3.

kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

sodíti in sóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu pred civilnim sodiščem /v imenu ljudstva/.

2.

kdo/kaj odločati o kom/čem
/Z vso pravico/ so sodili o zadevi.

3.

kdo/kaj nadzorovati kaj / na/v čem
Soditi nogometno tekmo / na nogometni tekmi.

4.

kdo/kaj ocenjevati koga/kaj
Ne sodi ga /napačno/.

5.

dovršno kdo/kaj misliti kaj
Arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let.

6.

kdo/kaj spadati v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov sodi tudi cepin.

7.

iz prava kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu (za goljufijo) /v odsotnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

škóditi -im nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
To nikomur ne škodi.

2.

v zvezi z bi, čustvenostno, navadno v 3. osebi, z nikalnico kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
Ne bi ti škodilo, če bi se malo učil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

verjéti -jámem nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj zaupati čemu , sprejemati kaj kot verjetno
Vse verjame.

2.

kdo/kaj biti prepričan kaj
To /lahko/ le verjameš.

3.

kdo/kaj zaupati komu/čemu
Dekle fantu ne verjame več.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zanímati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.

2.

kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?

6.

kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.

6.1.

kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.

6.2.

kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.

9.

navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.

10.

kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.

10.1.

kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.

2.

kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.

3.

čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.

4.1.

kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.

5.

čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.

6.

čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dopovédati -povém dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj pojasniti komu/čemu kaj
Če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ignorírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne meniti se za koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ ignorirale njihove izdelke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

napráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Napravili so cesto.

1.1.

kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo'
To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.

2.1.

kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.

2.2.

kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.

3.

kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.

4.

kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.

5.

kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.

7.

iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.

8.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

obdržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oprijemajoč se česa ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
/Z uzdo/ se je obdržal na konju.

3.

kdo/kaj ohraniti se
Sin podjetnik se bo obdržal /kot njegov oče/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ohraníti in ohrániti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.

3.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.

8.

v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.

9.

v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ohraníti se in ohrániti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati od/iz koga/česa / čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / od—do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla ohraniti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ostáti brez ostánem brez dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti več koga/česa
Ostal je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pazíti in páziti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.

2.

kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.

3.

kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pogrníti in pogŕniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(Gostom) je posteljo pogrnila (z ročno klekljanim pregrinjalom).

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pasti
Spotaknil se je in /grdo/ pogrnil.

3.

kdo/kaj poriniti koga/kaj
Sošolca je /z nogo/ pogrnil.

4.

žargonsko, čustvenostno kdo/kaj ne izdelati v šoli, pri izpitu
/Že drugič/ je pogrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

povédati povém dovršni glagol, glagol govorjenja

GLEJ: pripovedováti 1

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
To (nam) ni povedal.

1.1.

kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.

2.

kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.

3.

nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'

3.1.

Službo bo kmalu pustil, povem ti.

3.2.

Povem ti, pazi se, kaj govoriš.

3.3.

Povem ti, bilo je zelo nevarno.

3.4.

Ja, česa ne poveš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prekrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol

1.

navadno oseba v množini/dvojini kaj nahajati se na istem mestu z zami kom ali brez
Pri prerisovanju so se risbe prekrivale.

2.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ prekrivata.

3.

kdo/kaj ujemati se s kom/čim
Tako naziranje se ne prekriva z logiko.

4.

iz tehnike, navadno oseba v množini/dvojini kaj ne prepuščati barve podlage
Te barve se /dobro/ prekrivajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

primanjkováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

koga/česa ne biti v zadostni količini, meri
Zmeraj (mu) primanjkuje denarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prisodíti in prisóditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati komu kaj 'dejanje, lastnost'
Njemu takega dejanja ne bi prisodili.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu koga/kaj
Prisodili so mu dediščino in še nečake zapovrh.

2.1.

kdo/kaj dodeliti komu/čemu koga/kaj
Sodišče je /po hitrem postopku/ otroka prisodilo materi.

3.

iz športa kdo/kaj določiti kaj glede na pravila
Sodnik je prisodil devetmetrovko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

príti do prídem do dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj začeti nahajati se do koga/česa / do kod
Zdravnik je prišel do zoba.

2.

kdo/kaj doseči/prebiti se do koga/česa
Prišel je do zasluženega denarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

skrbéti -ím nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
Mater /zelo in stalno/ skrbi zaradi otrok.

2.

kaj vznemirjati koga
Predstava ga je /zelo/ skrbela.

2.1.

nekaj vznemirjati koga
Kar naprej jo /zelo ali preveč/ skrbi.

3.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Redno/ morajo skrbeti, da so računi pravočasno plačani.

4.

v zvezi z nič, navadno z nikalnico kdo/kaj vznemirjati se
/Nič/ ne skrbite /preveč/, resnica bo prišla na dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

spádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj soditi v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov spada tudi cepin.

2.

kdo/kaj uvrščati se k/h komu/čemu / v/med koga/kaj / kam
Te prireditve spadajo med simpozij.

3.

kdo/kaj biti uvrščen k/h komu/čemu / v/med koga/kaj
Mobilna telefonija spada med najbolj razširjena in najpomembnejša komunikacijska sredstva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

4.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

5.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

7.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.

1.1.

nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.

2.

nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.

3.1.

nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

želéti -ím nedovršni glagol, naklonski glagol

1.

kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj
Vsem ljudem želi srečo.

1.1.

kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.

2.

kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.

3.

kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.

2.

kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).

3.

kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.

3.1.

kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.

3.2.

kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.

4.

kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.

4.1.

kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.

5.

kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.

5.1.

kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.

6.

knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).

7.

čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.

7.1.

kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).

8.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).

9.

neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.

2.

kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

braníti in brániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.

2.

kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.

3.

iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.

4.

iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.

5.

iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dáti na dám na nedovršni glagol, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj ceniti koga/kaj
Sosed veliko da nase.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dohitéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).

2.

kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).

3.

kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

douméti -úmem dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

družíti se in drúžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj rad biti skupaj
/Nepremišljeno/ se druži prav z vsemi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.

1.1.

kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.

2.1.

kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.

3.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.

4.

kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).

5.

navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.

5.1.

nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.

5.2.

kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.

6.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.

6.1.

nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.

7.

čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.

1.1.

nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.

1.2.

kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.

2.

kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.

2.1.

kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.

4.

v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.

5.

z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

interesírati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

íti za grém za in grèm za nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

brezosebno, v pomožniški vlogiizražati/označevati koga/kaj
Kadar gre za človeka, se je treba potruditi.

1.1.

glede na istost opredeliti koga/kaj
Tu ne gre za nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.

3.

v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.

4.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

izjáviti -im dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj z besedami javno izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Neko pripombo (jim) je /namenoma/ izjavil /skozi nos/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

izpustíti -ím tudi spustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.

2.1.

Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.

3.

kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.

4.

iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.

5.

iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.

1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.

2.

kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.

4.

iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

jezíti se1 -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Ni vedel, če bi se smejal ali jezil.

2.

kdo/kaj jezno odzivati se zaradi koga/česa / na/za koga/kaj
/Največkrat/ se jezi sam nase.

3.

iz igralništva kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Igrali so Človek ne jezi se.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

kríti se kríjem se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ krijeta.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ljubíti se in ljúbiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.

2.

navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ločíti in lóčiti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od koga/česa
Ločijo meso od kosti.

2.

kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj od koga/česa
Ta lastnost ga loči od drugih sošolcev.

3.

kdo/kaj razlikovati med kom/čim
/Dobro/ loči med pšenico in ječmenom.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj
Na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo.

5.

kdo/kaj videti koga/kaj
Ločil je posamezne ljudi na polju.

6.

kdo/kaj deliti koga/kaj od koga/česa
Travnik loči potok od ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

meníti in méniti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju.

2.

kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati
Menil sem iti tja.

3.

kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Koga menite?

4.

v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev'
Kaj meniš o vsem skupaj?

5.

dovršno kdo/kaj reči kaj
Oče meni, da to ni prav.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

mŕkniti -em dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
V tem času je luna /po pričakovanjih/ kar trikrat mrknila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe

1.

kdo/kaj zamenjati koga/kaj
(Pri tem delu) stroj ne more nadomestiti človeka.

2.

kdo/kaj ponovno dati kaj
/S transfuzijami so (bolniku) nadomestili kri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nagájati tudi nagajáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pokúsiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati v usta kaj / malo česa
Pokusila je kavo, če je dovolj sladka.

2.

kdo/kaj navadno piti, jesti kaj
Črne kave /sploh/ ne pokusi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

presenéčati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kaj motiti koga/kaj
Vsak dan jih preseneča (s svojimi vprašanji in ugotovitvami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.

2.

kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.

3.

kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.

4.

kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.

5.

kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).

6.

kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.

7.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.

8.

v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.

9.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.

10.

žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.

11.

iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.

12.

iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.

13.

iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

primérjati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol razumevanja

kdo/kaj podobnostno ugotavljati koga/kaj s kom/čim
Svojega stanja ne more primerjati z njihovim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).

2.

kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.

3.

kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.

4.

žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.

5.

kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

shájati brez -am brez nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno z nikalnico

kdo/kaj preživljati se brez koga/česa
Brez prijateljev in znancev /težko/ shaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.

3.

knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

stopíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kaj preiti v tekoče stanje
(Na vročini) se je vosek stopil /kot mast/.

2.

kdo/kaj postati celota s kom/čim
Priseljenci so se morali /čimprej/ stopiti z domačini.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spremeniti se
Kar stopil se je /od navdušenja/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

strádati -am nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj živeti v pomanjkanju hrane
Še vedno strada vsaj polovica ljudi.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj izčrpavati koga/kaj
Stradali so ga /s hudimi odvajali/.

3.

čustvenostno kdo/kaj ne imeti dovolj česa
Stradal je ljubezni in veselja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.

2.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).

3.

kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.

4.

kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.

6.

v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.

7.

čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.

8.

čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.

9.

čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.

10.

v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.

11.

navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.

12.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.

13.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.

14.

čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.

15.

nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ugájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti všeč komu/čemu
Goveja juha ji ugaja.

2.

kdo/kaj ustrezati komu/čemu
Ugajajo mu visoke ženske.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

uíti uídem dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano oditi, izteči iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / po kom/čem / od kod / kod
/Kljub strogi zastraženosti/ (jim) je ušel iz pripora.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izmakniti se komu/čemu
/Uspešno/ so ušli nevarnostim in poškodbam.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od—do koga/česa / od/do kod / kod / v/na/med/pod/nad/čez koga/kaj
Hlače so (mu) ušle čez rit do kolen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ujémati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.

2.

kaj biti skladno s čim
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.

3.

kaj vzajemno se prilegati
Zobje kolesa se ujemajo.

4.

kaj biti si enak
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).

5.

kaj biti prostorsko, krajevno isto s čim
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.

6.

kaj pojavljati se, biti v istem času s čim
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.

7.

kdo biti v dobrem odnosu med/s kom
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.

8.

kdo biti enakega mnenja, podobnega mnenja, mišljenja glede česa / v/o čem s kom/čim
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.

9.

iz jezikoslovja kaj skladati se glede česa / v čem s čim
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ustrézati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti prilagojen komu/čemu
Take ceste ne ustezajo prometu.

1.1.

kdo/kaj biti stopenjsko prilagojen komu/čemu
Cene ustrezajo ponudbi.

2.

kdo/kaj biti pravno, normativno prilagojen komu/čemu
Pogodba ustreza predpisom.

3.

kdo/kaj biti v skladu, primeren
To orodje ustreza.

4.

kdo/kaj biti všeč, ugajati komu/čemu
Skušal jim je ustrezati /v vsem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.

2.

kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.

3.

kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.

4.

kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.

5.

čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.

6.

kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.

7.

iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

veselíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj delati koga/kaj vesel-o/-ega
Vsa slava in čast ga ne veselita več.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.

2.

kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).

3.

kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.

4.

kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.

5.

kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.

6.

kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.

7.

čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.

8.

v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.

9.

v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zagotovíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.

2.

kdo/kaj izjaviti komu/čemu za kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z govorjenjem zadržati se pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje / kdaj
Zagovorila se je pri sosedi, potem pa še s prijateljico.

2.

kdo/kaj nehote povedati kaj ‘kar se ne namerava’
Zgovoril se je, da je bil zraven.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zdržáti se -ím se tudi izdržáti se -ím se dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto se je moral zdržati.

2.

kdo/kaj ne sprejemati, delati koga/česa
Zdržali so se odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zmánjkati se -am se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

čustvenostno, navadno v 3. osebi koga/česa je v veliki količini
Lepih deklet se ne zmanjka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.

2.

kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.

2.

kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).

3.

kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.

2.

iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.

3.

iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.

4.

iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.

5.

iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.

6.

iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.

7.

iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.

8.

iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko

1.

čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.

2.

kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.

1.1.

kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.

1.2.

kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.

3.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.

3.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dočákati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so dočakali prevod te pesnitve.

2.

kdo/kaj doživeti kaj
Dočakal je redek jubilej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dogájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dokázati tudi dokazáti -kážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj utemeljiti z dokazi kaj
/Z lahkoto/ je dokazal svoj alibi.

2.

kdo/kaj potrditi kaj
Pregled dela je dokazal, da so se zmotili v napovedih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dopingírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo jemati doping
/Nepremišljeno in prepogosto/ so se dopingirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

doségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: doséči

kdo/kaj enakovredno imeti ob sebi koga/kaj
/Po umetniški vrednosti/ dosega pisatelj svoje sodobnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dotakníti se in dotákniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.

2.

kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.

3.

čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dovolíti -vólim dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Učitelj (jim) je dovolil, da gredo domov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

dvómiti -im in dvomíti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.

2.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

fabulírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno kdo/kaj ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu
Pisatelj /dobro/ fabulira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.

1.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

garantírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je garantiral nagrado.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.

3.

kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.

4.

kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.

5.

kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.

6.

kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.

1.1.

/Pridno/ je gnal koso.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.

3.

čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.

4.

kaj poganjati
Drevje že žene.

5.

iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

góditi2 -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.

2.

kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.

4.

čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko

1.

kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).

2.

čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).

3.

čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

grešíti -ím dovršni in nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.

2.

iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.

2.

kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.

3.

iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

hécati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno

kdo neresno nagovarjati koga/kaj
Dekle je kar naprej samo hecal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

hécati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno

kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).

1.1.

kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

hodíti brez hódim brez nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ne imeti česa
Pozimi so ženske hodile brez pokrivala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

izgovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj opravičiti se za koga/kaj
/Precej neiznajdljivo/ se je izgovoril na sodelavce in na dež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.

4.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

jezíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spravljati koga/kaj v jezo
/Z loputanjem/ jo /zelo/ jezi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

kalíti2 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj hitro hladiti kaj v vodi ali olju
Kovač je kalil in brusil svedre.

2.

čustvenostno kdo/kaj delati kaj bolj utrjeno, sposobno
Trdo življenje (mu) je /v različnih težkih preizkušnjah/ kalilo značaj.

3.

iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /površinsko/ kalijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

kísati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Hrana se (v tej vročini) kisa.

2.

čustvenostno kdo/kaj postajati nejevoljen, nerazpoložen
Kar naprej se nekaj kisa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

klepetáti -ám in -éčem nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj sproščeno pogovarjati se
(Z njo) /posebej/ rada klepeta.

2.

kaj dajati ostre glasove
Zobje so (ji) klepetali /od mraza/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.

2.

kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.

3.

neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

kósiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).

3.

kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).

2.

kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.

3.

kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.

4.

kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.

5.

iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

kvantáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno

1.

kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekateri prav radi kvantajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ kvantal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.

2.

kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.

2.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.

4.

v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.

6.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.

7.

iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

motíti in mótiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.

2.

kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.

4.

iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.

5.

iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

mračíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj delati mrko, mračno, neprijazno kaj
Težko življenje (mu) je (v določenih obdobjih) mračilo obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nagovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj
Vsakega je nagovoril /na ti/.

2.

kdo/kaj besedno usmeriti koga/kaj k čemu / za kaj
Nagovoril jo je, da je šla z njim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nájti nájdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.

2.

kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.

4.

kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.

5.

navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nakúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj pridelati kaj / koliko česa
Nakuhali in nacvrli so si različnih dobrot /do sitega/.

2.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj
Pazi se, da ti kakšne ne nakuha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nakúhati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kaj povečati se zaradi kuhanja
Riž se je /zelo/ nakuhal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

napénjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
(Na violino) si je napenjal nove strune.

2.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.

4.

iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.

5.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

naprézati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo pripenjati koga/kaj
Napreza si konje.

2.

čustvenostno kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
Napreza si možgane, pa nič pametnega ne domisli.

3.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ naprezala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nasprotováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu
Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

nasprotováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, oseba v množini/dvojini

kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju
Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

navêsti -vêdem dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj glasovno ali pisno posredovati kaj / koliko česa / koga
V/Za ilustracijo je navedel več praktičnih resničnih primerov.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga proti/k/h komu/čemu / v/na koga/kaj
Navedla jih je k dobrodelnim akcijam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

obhájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

neobčevalno knjižno kdo/kaj imeti ali ne imeti pod nadzorom koga/kaj
Straža je vso noč obhajala tabor.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznamovati kaj 'dogodek'
Danes /z velikimi pričakovanji/ obhaja svoj šestnajsti rojstni dan.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj določati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je obhajala slabost.

4.

iz religije kdo/kaj s hostijami posvečevati koga
Duhovnik je spovedal in obhajal bolnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

obrníti in obŕniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti koga/kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Čoln je obrnil proti pristanišču.

2.

kdo/kaj dati koga/kaj s spodnjo stranjo navzgor
Ciganka (ji) je obrnila dlan.

3.

kdo/kaj usmeriti kaj do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/med koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Obrnili so pogovor drugam.

4.

iz ekonomije kdo/kaj vrednostno spremeniti kaj
Obrnili so sredstva.

5.

iz finančništva kdo/kaj preusmeriti kaj
Banka je dobro obrnila denar.

6.

iz navtike kdo/kaj preusmeriti kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil je jadro od vetra ali proti vetru.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

obséči -séžem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z ro kam i objeti koga/kaj
To je obsegel /s prsti ene roke/.

2.

čustvenostno kaj pojavno, vsebinsko zajeti koga/kaj
Obsegla jih je nepregledna goščava.

3.

kdo/kaj izraziti kaj
Pisatelj je poskušal (v svojih romanih) obseči življenje pred vojno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

obstájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati
Društvo obstaja (že več let).

1.1.

Obstaja možnost, da ga rešimo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

odpráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.

4.

kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.

5.

nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.

6.

publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.

7.

čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.

9.

iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.

10.

iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.

11.

iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

odslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odslovili nadležnega obiskovalca.

2.

čustvenostno kdo/kaj poslati stran koga/kaj
Odslovili so več delavcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

odtŕgati -amstilno -tŕžem dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zmanjšati koga/kaj
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

odtujíti se od -ím se od dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odtujil od nje in družine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

odvrníti se od in odvŕniti se od -em od dovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno

kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odvrnil od nje in družine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

odvzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Od honorarja je odvzel manjši znesek.

2.

kdo/kaj na silo pobrati komu/čemu koga/kaj
Odvzeli so ji otroke.

3.

kdo/kaj komu/čemu dati stran koga/kaj
Odvzeli so mu potni list in prtljago.

4.

iz prava kdo/kaj v sodnem postopku določiti komu/čemu , da zaradi pravno določenih okoliščin ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev
Odvzeli so mu poslovno sposobnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

odzívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati določen odnos komu/čemu / na koga/kaj
Vedno se odziva njegovim željam in dobrikanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

oglášati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ogovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj
Vsakega je ogovoril /na ti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

omalovaževáti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Omalovažujejo nasprotnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

opómniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj opozoriti koga na kaj
Opomnila ga je na čakajoče za njim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

opravíčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičili so ga (šefu).

2.

kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj boljš-ega/-e kot kaže stanje
Z delom je opravičil njihovo zaupanje.

3.

iz šolstva kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičiti (učitelju) izostanek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

opráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).

5.

v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.

6.

iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.

7.

iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.

8.

iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.

9.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.

10.

iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ovírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj onemogočati kaj
Preskočil je žico, ki ga je ovirala.

2.

kdo/kaj motiti koga/kaj
Celo oviral ga je (pri delu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ozírati se na -am se na nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj usmerjati se na koga/kaj
/V stiski/ so se ozirali na javno mnenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

páriti2 -im in paríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spolno združevati kaj s čim
/Zaradi praktičnih razlogov/ so /navadno/ parili osla s kobilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

plêsti plêtem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj delati tekstilne izdelke s pletil kam i, pletilnim strojem
Zna plesti /ročno in strojno/.

2.

kdo/kaj izdelovati kaj
/Samo s prsti/ (mu) je pletla jermen (za bič).

3.

kdo naskrivaj govoriti, pripravljati kaj / o čem
/Z veseljem/ so o tem pletli cele zgodbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

plêsti se plêtem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.

2.

kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

podcenjeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Podcenjuje nasprotnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pojásniti -im in pojasníti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil.

2.

kdo/kaj narediti kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so pojasnili svoje stališče do svetovnh problemov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pokrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol

GLEJ: pokríti se

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ pokrivata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pokúšati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za ugotavljanje kakovosti dajati v usta kaj / malo česa
Pokušali so jedi in pijače.

2.

čustvenostno, navadno z nikalnico kdo/kaj (pre)malo piti, jesti kaj
Jej, nikar samo ne pokušaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

položíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem dati koga/kaj na/v kaj / kam
Položila je knjigo na mizo.

2.

kdo/kaj namestiti kaj
(V dve sobi) so položili parket.

3.

knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi kaj vplivati na koga
Bolezen ga je položila.

4.

kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
Na banki so sorodniki položili odkupnino za pogrešanega.

5.

kdo/kaj nehati uporabljati kaj
Ob teh besedah je položil slušalko.

6.

iz lovstva kdo/kaj namestiti kaj
Lovci so položili krvni sled, tako da so naredili sled s krvjo divjadi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pomeníti in poméniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, v oslabljenem pomenu

1.

kdo/kaj biti kdo/kaj 'vsebina, znamenje, znak'
Zidar, električar pomeni poklic.

1.1.

kaj biti kaj 'znamenje, znak'
Rdeča luč pomeni stoj.

2.

kdo/kaj izražati, kazati koga/kaj
Oznaka pomeni avtomobil iz Turčije.

2.1.

kdo/kaj posledično izražati, kazati koga/kaj
Če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo.

3.

kdo/kaj biti več, manj ali enako kot kdo/kaj
Pomeni (mi) toliko kot nič.

4.

kdo/kaj imeti kaj 'veljavo, ugled' v/na čem / kje
Zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ponášati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj hvaliti se s kom/čim
/Kot petelin/ se ponaša s svojo novo mlado ženo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ponesréčiti se -im se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj postati slabši, neuporaben
/Smrtno/ so se ponesrečili.

2.

navadno v 3. osebi kaj ne dati uspeha rezultata
Primerjava se (mu) je ponesrečila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

posnéti -snámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.

5.

iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.

6.

iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.

7.

iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.

8.

iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

potêči -têčem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj doseči konec, prenehati trajati
Dopust mi že jutri poteče.

1.1.

kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.

3.

redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

potékati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.

3.

kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

potrebováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj potrebno imeti kaj za kaj
Za tovrstno pisanje potrebuje dober računalnik.

2.

kdo/kaj morati imeti kaj
Fant potrebuje novo obleko.

3.

kdo/kaj hoteti sprejeti koga
Kadar ga potrebuje, ga pokliče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

poučíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj podati za koga/kaj kaj / o kom/čem
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučil o nevarnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

povzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.

3.

navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.

4.

navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.

5.

navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?

6.

kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.

7.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prebíti2 -bíjem dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo preživeti kaj pri/s kom / kje / kod / kdaj
Mladost je prebil v domačem kraju.

2.

kdo preživeti kaj
Mladost je prebil v revščini.

2.1.

kdo preživeti kaj
Prebil je lepe čase.

3.

navadno čustvenostno, pešajoče, navadno z nikalnico kdo prestati kaj do konca
Bolnica je prebila operacijo / Bolnica ni prebila operacije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pregnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/med koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Preveč naporno delo celo udarnike prežene k lažjemu delu.

2.

kdo/kaj odpraviti kaj
Bolečine si je pregnala /s tabletami/.

3.

kdo/kaj utruditi koga/kaj
/S priganjanjem/ si je /preveč/ pregnal vprežno živino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pregovárjati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj skušati vplivati na koga za kaj / o čem
/Na silo/ ga je pregovarjala, naj se ne loteva še dodatnih del.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

premakníti se in premákniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj opraviti pot za koliko / koliko česa
Nihalo se vsako sekundo premakne za nekaj centimetrov.

2.

kdo/kaj iti stran, oditi
Stal je pred vrati in se ni premaknil.

3.

čustvenostno, navadno z nikalnico kaj spremeniti se
Leta se ni nič premaknilo.

4.

iz filma kdo/kaj priti v neskladje
Zvok se premakne.

5.

iz meteorologije kdo/kaj priti nad/pod/v/za kaj / kam
Središče hladnega zraka se je premaknilo nad Skandinavijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

premíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam
Neki predmet se je premikal po vodi.

1.1.

kdo/kaj premeščati se v prostoru sploh
Ptice se premikajo /s perutmi/.

1.2.

kdo/kaj iti, hoditi proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam
/S težkimi koraki/ so se premikali naprej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prepríčati -am dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj poskusiti vplivati na koga/kaj za kaj / o čem
/Na silo/ ga je prepričala, naj se ne loteva še dodatnih del.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prepúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prerokováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj
/Iz kart/ mu je prerokovala boljšo prihodnost.

2.

iz religije kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj
Preroki so jim /pod posebnim božjim vplivom/ prerokovali prihod zveličarja /, da bo prišel zveličar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prestáti -stánem dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa
/Po pomoti/pomotoma/ so prestali veliko hudega.

2.

navadno čustvenostno, navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Bolnica je prestala operacijo.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj opraviti kaj / koliko česa 'kako delo, dejanje'
/Uspešno/ je prestal izpit in tečaj.

4.

iz prava kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa neprijetnega
Prestal je vse predpisane dneve kazni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pretirávati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj dajati vsemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici
Še zmeraj rad pretirava (pri vsakem delu).

2.

kdo/kaj upravljati v čem /s čim
(Na sprejemu) je pretiravala v izbranem oblačenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

preživéti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživel v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.

1.2.

kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.

2.

navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.

3.

kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prikázati se tudi prikazáti se -kážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je prikazal gospodar.

2.

iz religije kdo/kaj nematerialno pojaviti se
Marija se (jim) je že večkrat prikazala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prilagájati se -am se nedovršni glagol

kdo/kaj delati se ustrezno komu/čemu / za/na kaj
Živa bitja se prilagajajo življenjskim razmeram.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.

2.

kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.

3.

kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.

4.

kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.

4.1.

kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

pritegníti in pritégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu v/na koga/kaj / kam
Pritegnil je stol k sebi in sedel.

2.

kdo/kaj s potegom, potegi narediti kaj bolj napeto, ravno
Kočijaž je pritegnil vajeti.

3.

kdo/kaj dobiti koga/kaj k čemu / za/na/v/med/pod koga/kaj / kam
Firma je v komisijo pritegnila več strokovnjakov.

4.

kaj začeti zanimati koga
Pogovor ga je močno pritegnil.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobiti kaj 'pozornost'
Dekle je pritegnilo njegov pogled.

6.

kdo/kaj pomagati komu
Nihče ji ni pritegnil.

7.

kdo/kaj pomagati komu/čemu / kaj
V srcu jim je pritegnil.

8.

neknjižno pogovorno kdo/kaj udariti koga/kaj
Konja je pritegnil (z bičem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.

3.

kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.

4.

kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.

4.1.

kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.

5.

navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.

5.1.

izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.

5.2.

izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.

6.

kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.

8.1.

nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.

9.

iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.

10.

iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

prizadévati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj vznemirjati koga
Te besede so jo /boleče/ prizadevale.

2.

kdo/kaj kvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadevajo stare stavbe.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročati komu/čemu kaj 'določena stanja/lastnosti'
Otroci mu prizadevajo skrbi in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

rabíti in rábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj
Stroj /dosti/ rabijo.

1.1.

kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).

1.2.

kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.

1.3.

kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.

2.

kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).

3.

kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).

5.

čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.

6.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.

7.

iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

razbremeníti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj sprostiti koga/kaj
Zlomljeno nogo je razbremenil /z berglami/.

2.

kdo/kaj osvoboditi koga/kaj koga/česa
Mater so razbremenili gospodinjskega dela /, tako da je vsak pospravil za sabo/.

2.1.

kdo/kaj osvoboditi koga/kaj
Zbolel bo, če ga ne bodo razbremenili.

3.

iz prava kdo/kaj osvoboditi koga/kaj koga/česa
Posestvo so razbremenili hipotek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

razčléniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Prostor so razčlenili /s premičnimi stenami/.

2.

kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
/Temeljito/ so razčlenili gospodarske razlage.

3.

iz arhitekture kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Fasado so razčlenili /z lizenami/.

4.

iz jezikoslovja kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
Razčlenili so stavke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

razhájati se -am se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

kdo/kaj odhajati na več strani
Po tekmi so se gledalci /zadovoljno / z zadovoljstvom/ razhajali (v vse smeri).

2.

kaj ne potekati več skupaj
(Po ravni trasi) se cesta in železnica razhajata.

3.

kdo/kaj biti, postajati različen -o
Onadva oz. njuni interesi se /popolnoma/ razhajajo /med seboj/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

razložíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj dati, postaviti koga/kaj po čem / kam
Svoje orodje je razložil po mizi.

2.

kdo/kaj dati koga/kaj iz česa / od kod
Z vlaka so razložili vso prtljago.

3.

kdo/kaj napraviti kaj prazno, lažje
Razložili so vagon.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so razložili svoje stališče do svetovnh problemov.

5.

kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če dopisa ne razumete, vam ga bom razložil.

6.

iz muzikologije kdo/kaj zaporedno izvesti kaj ‘tone akorda’
Pri vajah je vsak akord tudi razložil /po tonih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

razvrstíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v vrsto
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razvrstili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

rodíti -ím dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj dati
/Prezgodaj, vendar z lahkoto/ je rodila.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti, dati kaj
Ti dogodki so rodili zaskrbljenost in bolečino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

rotíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

kdo/kaj prositi koga/kaj za kaj
Roti ga za delo /dobesedno kot berač/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ruváti se za -rújem se za tudi rúvati se za -am se za nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Nepretrgoma/ so se ruvali za ozemlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

sánjati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol (glagol govorjenja)

1.

kdo/kaj neresnično doživljati koga/kaj , imeti neresnične predstave o kom/čem
O dogodkih minulega dne je sanjal /zelo intenzivno in živo/.

1.1.

neresnično dogajati se komu/čemu glede na kaj / čem
Ni vedel, kaj konkretno se mu je sanjalo o njej.

2.

čustvenostno kdo govoriti kaj neuresničljivo / o kom/čem neuresničljivem
/Zavzeto/ je sanjal, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

sestájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj dobivati se, prihajati skupaj
(Pri njem in okrog njega) se /pogosto/ sestajajo sosedje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

sestáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj s kosi, deli narediti kaj
(Iz koščkov lesa) so sestavili prikupno igračo.

2.

kdo/kaj z določenimi podatki, dejstvi narediti kaj
Učitelj je (učencem) sestavil naloge.

3.

kdo/kaj narediti kaj
Komisijo so /skrbno/ sestavili (iz samih ekspertov).

4.

iz prava kdo/kaj narediti kaj
(Iz obremenilnih dokazov) je sestavil obtožnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

sodelováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

oseba v množini kdo/kaj biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti
/Z idejami odlično medsebojno/ sodelujejo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti soudeležen na/v/pri kom/čem / s/med kom/čim / kje / kod
Vsi so sodelovali pri projektu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.

2.

kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.

4.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.

4.1.

kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

spómniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga na koga/kaj
Obiskovalce razstave so /še s osebnim poudarkom/ spomnili na nekatere slike.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opomniti koga na kaj
/Pravočasno/ ga je spomnil, kaj se pripravlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.

3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.

4.

kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

storíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj narediti kaj
To je že večkrat storil.

1.1.

kdo/kaj uresničiti kaj , koliko česa 'kako opravilo, delo, dejanje'
Storiti korak.

2.

kdo/kaj povzročiti kaj , koliko česa 'kako dejanje'
Storil (jim) je veliko uslugo.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Bogastvo ga je storilo prevzetnega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

strašíti -ím in strášiti -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj vznemirjati koga
Bližnje je strašil /s puško/.

2.

brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Kar naprej/ jih nekaj straši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

šalíti se in šáliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je šalil (z njim).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

tekmováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.

2.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

têpsti se têpem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

navadno oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati si udarce
Na dvorišču so se tepli /med seboj/ in (s fanti iz soseske).

2.

kdo biti, bojevati se s kom
Tepli so se z veliko močnejšo vojsko.

3.

čustvenostno kaj biti v velikem neskladju s čim
Izbrane barve se /pri kombiniranju zelo/ tepejo med seboj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

težíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj obteževati koga/kaj
Nahrbtnik ga teži.

2.

kdo/kaj bremeniti koga/kaj
Teži ga slab občutek.

3.

kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Vasi težijo k centrom.

4.

slengovsko kdo/kaj sitnariti s čim
Kar naprej teži s svojimi idejami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

trésti trésem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.

2.

brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.

3.

kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.

2.

kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.

3.

kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.

4.

kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

ujéti se ujámem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.

2.

kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.

3.

kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.

4.

kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.

5.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.

6.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.

7.

čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.

8.

čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

umíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.

2.

kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

umréti umrèm tudi umŕjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo prenehati živeti, prenehati obstajati
Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.

1.1.

kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.

2.

kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.

2.

kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.

5.

kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.

6.

kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.

7.

kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

upoštévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Sodnik je upošteval izpovedi prič.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na/pri čem / kje
Pri načrtovanju upoštevajo potrebe prebivalstva.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ceniti koga/kaj
Delo gospodinje družba /premalo/ upošteva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

usmrtíti -ím dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

kdo/kaj pokončati koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ usmrtil (z nožem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

varčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevno hraniti kaj , varčno ravnati s čim
/Skrbno/ varčuje denar (za avto).

2.

iz finančništva kdo/kaj varčno ravnati
/Namensko/ varčuje (z elektriko).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vêsti vêdem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.

2.

kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot (nas) vede do vrha.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.

2.2.

kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).

2.

kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.

3.

kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.

4.

kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.

5.

kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.

6.

kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.

7.

kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.

8.

iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.

9.

iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.

10.

iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.

11.

iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.

12.

iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vézati na in vezáti na véžem na nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj delati koga/kaj omejen-ega/-o na koga/kaj
Trgovino so vezali na več dobaviteljev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vóhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.

2.

kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).

3.

kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.

4.

čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vstáti vstánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vzdržáti brez -ím brez dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati živ, nepoš kod ovan brez koga/česa
Cel teden so vzdržali brez hrane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vzdržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne zadovoljiti svojih potreb
/Spolno/ se je vzdržal.

2.

kdo/kaj obraniti se koga/česa
Vzdržal se je kajenja in alkohola.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

vžgáti1 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).

2.

kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.

3.

kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.

4.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva
Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.

4.1.

kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.

2.

čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.

3.

čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.

4.

kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).

6.

čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.

7.

kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.

8.

v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.

9.

kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.

10.

kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.

11.

kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zadržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.

3.

iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zadržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ustaviti se v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
/Spotoma/ so se zadržali v Pivki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti mirnost in preudarnost v določenem položaju, mestu
/Pod velikim pritiskom/ se je zadržal.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti, pokazati se do koga/česa / proti/nasproti komu/čemu / pred/nad/pod/med kom/čim
Do njega se je /zelo lepo/ zadržal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zahváliti se in zahváliti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izraziti hvaležnost komu/čemu za koga/kaj
/Pisno/ se jim je zahvalil za hitro denarno pomoč.

2.

kdo/kaj zavrniti koga/kaj
/Kot večkrat deklarirani srčni bolnik/ se je zahvalil za povabilo na planinsko turo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zakúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj dati kaj
Rezance je zakuhala (v/na juho).

2.

kdo/kaj predelati kaj
Juho je zakuhala (z rezanci).

3.

kaj segreti se do vrenja
Voda v hladilniku je zakuhala.

4.

čustvenostno kdo postati razgret, rdeč zaradi napornega stanja, vznemirjenja
/Od hoje/ je zakuhal.

4.1.

/V njem/ je zakuhalo.

5.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj neprijetnega
Pazi, da (nam) kaj ne zakuhaš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zanêsti se na -nêsem se na dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj usmeriti se na koga/kaj
Na svoje ljudi se zanese.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zaobjéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z ro kam i obseči koga/kaj
/Z levico/ jo je zaobjel /čez rame/.

2.

kdo/kaj izraziti kaj
Pisatelj je poskušal (v svojih romanih) zaobjeti življenje pred vojno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zaobséči -séžem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z ro kam i obseči koga/kaj
/Z levico/ jo je zaobsegel /čez rame/.

2.

kdo/kaj izraziti kaj
Pisatelj je poskušal (v svojih romanih) zaobseči življenje pred vojno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

zaúpati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj verjeti komu/čemu
Dekle fantu ne zaupa več.

2.

kdo/kaj zaupno sporočiti komu/čemu kaj
Zaupala mu je resnico in skrivnosti.

3.

dovršno, čustvenostno kdo/kaj zaupno dati komu/čemu kaj
Zaupali so mu odgovorno funkcijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

znáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati
Njegov učitelj /dosti/ zna.

2.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zna poštevanko in abecedo.

3.

kdo/kaj biti sposoben/usposobljen opravljati kaj 'dejavnost'
Zna brati in pisati.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj utegniti, moči opravljati kaj 'dejavnost'
Tam bi znala biti iskana stavba.

5.

iz šolstva kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zadnjo učno snov so znali /za odlično/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024

žvížgati se -am se nedovršni glagol, netvorni (procesni/stanjski) glagol, navadno v 3. osebi

kdo/kaj komu/čemu ne biti mar
To, da nima službe, se mu /kratkomalo/ žvižga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024