blizu1 [blízu] prislov

blizu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blizu3 [blízu] predlog

blizu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bruma -e samostalnik ženskega spola
1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gnésti, gnétem, vb. impf. kneten; testo g.; drücken, quetschen, knittern, Cig., C.; g. jeklo, härter machen, Nov.; — mit der Arbeit nicht vorwärts kommen: gnete in gnete, pa ne opravi nič, Polj.; g. se, sich drängen; g. se okoli koga, jemanden umdrängen; — bedrücken, bedrängen: sila ga gnete, Cig.; — "neben dem richtigeren gnetem hört man gnjetem", Mik. (V. Gr. I. 338.); (gnédem, Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

iskər, adv. knapp neben, Habd.-Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izabrati izaberem dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izbrati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izvoliti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kràj, praep. c. gen. neben, an, längs; kraj mene, neben mir, Mik.; kraj peči sedeč, Danj. (Posv. p.); kraj matere iti, an der Seite der Mutter gehen, vzhŠt.; — kraj potoka, am Flusse, längs des Flusses; kraj ceste.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

láva 1., f. tiefe, sumpfige Stelle neben einem Flusse oder in einem vertrockneten Flussbette, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lẹ́šiti, -im, vb. impf. neben dem Säemann gehen, um ihm zu zeigen, wie weit der Same fällt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lẹ̑va 1., f. eine kaminartige, mit dem Rauchfang in Verbindung stehende Mauernische oder ein solcher kleiner Herd im Zimmer, meist neben der Thüre, gegenüber dem Ofen, wo Spanhölzer verbrannt werden, das Zimmer zu erleuchten, eine Art Wandleuchtofen, (die "Leuchte") Mur., Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Valj. (Rad), Gor.; — v levo zakuriti, C.; zakuriti s trskami na levi, Zv.; — der Kamin, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

medpǫ̑tək, -tka, m. medpotki, die Zwischenrasen, die Rasenflächen zwischen neben einander befindlichen Wegen, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mimo [mȋmo] predlog

mimo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

na predlog

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nę̑bən, -bna, adj. 1) = nebesen, Himmels-; — 2) Gaumen-, Cig., Jan.; nebni glas, der Gaumenlaut, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odbrati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang (min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

podọ̑čək (dodatek k slovarju), -čka, m. das Rebenauge, das neben einem (z. B. abgestorbenen) Triebe sich bildet, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

podpǫ̑tje, n. die tieferen Stellen neben einem Wege, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pohȋšje, n. 1) die Hauseinrichtung, das Hausgeräth, die Möbeln, Mur., Cig., Jan., C., nk.; hiše in pohišje brišejo in čedijo, Ravn.-Valj. (Rad); oblazinjeno p., gepolsterte Möbeln, DZ.; — 2) der Platz neben dem Hause: gazi je treba na pohišju proti vasi, Kod. (Mar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pókraj, praep. c. gen. neben, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

polə̀g, I. adv. daneben, dabei; p. stati, daneben stehen; tudi jaz sem bil p., auch ich war dabei; — außerdem: poleg so pa tudi veseli, Erj. (Izb. sp.); tudi: póləg (in: polę̑gi, jvzhŠt.); — II. póləg, praep. c. gen. 1) neben; zvezda p. zvezde; p. vasi so travniki; p. mene je sedel ali šel brat; p. sebe imeti koga, jemanden neben oder bei sich haben; — längs: p. reke, Cig., Jan.; p. potoka sem se izprehajal, Mur., Met.-Cig.; — p. tega, dazu (kommt, dass), außerdem; zugleich, Cig.; — 2) gemäß, Jan.; p. tega, demnach, Cig.; p. tvoje volje, ogr.-Mik.; kakor mu poleg stanu in odreje najbolj prija, LjZv.; poleg zapovedi, LjZv.; ("polgi", Meg., Boh.-Mik.); — prim. stsl. podlъgu, podlъgъ, secundum, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

poleg [poleg] predlog

poleg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

polegati [polẹ́gati polẹ́gam] nedovršni glagol

pogosto ležati, poležavati

PRIMERJAJ: polegovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

poljína, f. eine Reihe neben einander liegender Äcker, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

porèd, praep. c. gen. = poleg, neben, Jan., Glas., SlN.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

postavati [postávati postávam] nedovršni glagol

hoditi brez cilja, namena; postavati; postopati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

postaviti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

postopati [postọ́pati postọ́pam] nedovršni glagol

hoditi brez cilja, namena; postavati, postopati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

postránski, adj. 1) an der Seite befindlich, Seiten-; — p. otrok, das Seitenkind, ein uneheliches Kind; postransko shajanje, heimliche Zusammenkünfte, Levst. (Rok.); p. dediči, die Lateralerben, Cig.; — postranska piščal, die Querflöte, Guts., Cig.; — 2) Neben-, accessorisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; postranski dohodki, Nebeneinkünfte, Accidenzien, Cig.; p. razlogi, Nebengründe, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pristràn, -strána, adj. = pristranski, 1) Neben-, Seiten-: pristrano pitanje, ogr.-C.; — 2) einseitig, parteiisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pristránski, adj. 1) Seiten-, C.; — Neben-, Jan., nk.; — 2) einseitig, parteiisch, C., nk.; p. sodnik, ein befangener Richter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pritíčən, -čna, adj. accessorisch, Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.; pritȋčnọ gorovje, das Nebengebirge, Cig. (T.); pritična plačila, pritična dela, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.-Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.-Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sedeti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

so-, praef. 1) = s-: sosed, soteska; — 2) (adv.) Mit-, Neben-; sošolec, der Mitschüler, someščan, der Mitbürger einer Stadt, nk.; sopraznik, der Nebenfeiertag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sporèd, I. adv. gegenüber, Jan.; — II. praep. c. gen. neben: s. moje njive, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

strȃn, I. adv. weg, Cig.; Turčini prazni stran gredo, Npes.-Mik.; s. iti, Cig., Ravn.-Mik.; (acc. kot adv., Mik. (V. Gr. IV. 391.)); — II. stràn, praep. c. gen. 1) neben: s. ceste, C.; — 2) = zastran, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stranaopomba -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče-Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.-Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vštrȋc, I. adv. nebeneinander, in gleicher Linie o. Fronte; v. sva stala, hodila; — II. praep. c. gen. neben, parallel an; v. koga stati; ali smem vštric tebe iti? Jurč.; drug v. druzega se postaviti, in Stirnreihen sich aufstellen, Telov.; — neben: zakaj Bog v. dobrih toliko hudobnih ljudi trpi? Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vštric [vštrȋc] (štric) prislov
  1. vštric
  2. poleg, skupaj, v bližini

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vzkràj, praep. c. gen. = kraj, neben: v. hrama, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vzporèd, adv. = spored, parallel, Zora; neben, C.; v. staviti, auf eine gleiche Stufe stellen: v. staviti koga z neumno živino, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapeljati dvovidski glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapreti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zrȃvən, I. adv. daneben; z. stati; z. uliti, daneben gießen, fehlgießen; z. biti, dabei, zugegen sein; z. priti, dazu kommen; — II. praep. c. gen. neben; zraven hiše je vrt; z. koga stati, sedeti; skopin je z. velicega bogatstva siromak, Cig.; z. tega, nebstbei, außerdem, zugleich; — nam. vzraven; (dem deutschen "n-eben" nachgebildet, Mik. (V. Gr. IV. 565.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zraven [zrȃvǝn] prislov

zraven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zraven prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Število zadetkov: 53