cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti 1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ironizíranje -a s (ȋ) glagolnik od ironizirati: izživljati se v ironiziranju;
neizprosno ironiziranje;
njihovo prizadevanje je bilo večkrat predmet ironiziranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kléno prislov [kléno] 1. ekspresivno takó, da je zgledno, v skladu s tradicijo in običaji ali se tako dojema1.1. ekspresivno odločno, nazorno
2. ekspresivno takó, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
ETIMOLOGIJA: ↑klen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza] 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks4.1. taka priprava, navadno kot del druge
5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela. ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lógika -e ž (ọ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike;
katedra za logiko;
strokovnjak za logiko // s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih;
njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja 3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika;
logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to, kdo je na oblasti 4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki
● ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèizprôsen -sna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen1, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja
● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanjanèizprôsno prisl.:
neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèizprôsno nač. prisl. (ȅó) ~ terjati plačilo dolga; neobč. ~ razkrivati napake neprizanesljivo; poud. biti ~ odkrit |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] 1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs 1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča. ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.