nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren2,
nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah;
neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.:
slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.