arnož [árnož]
samostalnik moškega spolaoblačilo za gornji del telesa, ki nosi na goli koži in namenoma povzroča nelagodje, bolečino
PRIMERJAJ: prsnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áuč medmet1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
gledalíšče "u frís" -a -- -- s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Kako zapisati »A2 mleko«vljudno vas prosim za pomoč, in sicer, kako se zapiše A2 mleko? Zanima me, ali se piše z vezajem ali brez. Je to morda po istem principu kot C-vitamin ali vitamin C, torej mleko A2 ali A2-mleko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Kognitivna disonancaZanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
krastáča krastáče samostalnik ženskega spola [krastáča] 1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat. Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologije navadna krastača
2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat. Bufo
3. slabšalno kdor je grd, neprijetnega videza; SINONIMI: neformalno, slabšalno krota
4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govnač, neformalno, slabšalno krota
STALNE ZVEZE: navadna krastača, zelena krastača FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz ↑krasta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
lágoda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
-lẹ́kniti -lẹ̑knem samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
nèlagódje -a s (ȅ-ọ̑) knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje: v družbo je zanesel nelagodje;
duševno nelagodje / obšlo ga je nekakšno nelagodje neprijeten, neugoden občutek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
nèlagódje -a s, pojm. (ȅọ̑) neobč. neprijetno, neugodno razpoloženje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
nȅlagọ̑dje – glej lágoda
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
nelušt [nelȗšt]
samostalnik ženskega spola- nelagodje
- neprijeten, nadležen zoprn človek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti] 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih3.1. ekspresivno jesti sploh
4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.