Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nèobičájen -jna -o prid.(ȅ-ȃ)
nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost
diarêja -e ž (ȇ)
med. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata; driska: ima močno diarejo
dríska -e ž (ȋ)
1. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko
2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. med. ki kaže neobičajno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok / hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje
2. zelo, pretirano aktiven: generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev
híperaktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. med. neobičajno zvečana aktivnost, zlasti telesna: nekatere snovi lahko povzročajo hiperaktivnost; otrok s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo; nespečnost, razdražljivost in hiperaktivnost
2. visoka, pretirana aktivnost: spodbujati hiperaktivnost pri delu; skupina je uspela s trdim delom in koncertno hiperaktivnostjo
líjavica in lijávica -e ž (ī; ȃ)
1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica
2. med. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata; driska: ustaviti lijavico s čajem
obstipácija -e ž (á)
med. neobičajno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: obstipacijo je povzročila neprimerna prehrana
pigmêjec -jca m (ȇ)
1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom
2. knjiž. človek neobičajno nizke rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci
pritlíkav -a -o prid. (í)
ki je neobičajno nizke rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast
// ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to delo
 
knjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembno
 
bot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje
pritlíkavec -vca m (í)
1. človek neobičajno nizke rasti: bil je droben pritlikavec; nastop pritlikavcev v cirkusu
// ekspr. zelo majhen človek: med visokimi košarkarji je on pravi pritlikavec; poleg korenjakov je prišlo tudi nekaj pritlikavcev / kako je nabrit, ta naš pritlikavec otrok; pren. duševni, politični pritlikavec
2. ekspr. kar je majhno sploh: rastlinski, živalski pritlikavci / ob njem so bila vsa druga letala pravi pritlikavci
pritlíkavka -e ž (í)
1. ženska neobičajno nizke rasti: cirkuška pritlikavka; življenje pritlikavke
// ekspr. zelo majhna ženska: ob možu je prava pritlikavka
2. ekspr. kar je majhno sploh: kokoš pritlikavka / naše banke so v primerjavi z evropskimi prave pritlikavke
3. astron. zvezda, po velikosti in masi manjša od Sonca: pritlikavke in orjakinje / bela pritlikavka majhna zvezda z zelo visoko gostoto snovi
šépast -a -o prid. (ẹ́)
1. ki zaradi krajše ali bolne noge neobičajno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga
2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta
// ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna
šépati -am nedov. (ẹ̄)
1. neobičajno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
// imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
● 
ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro
šépav -a -o prid. (ẹ́)
1. ki zaradi krajše ali bolne noge neobičajno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja
2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza
// ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno
zapéka -e ž (ẹ̑)
neobičajno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: vzroki, zdravljenje zapeke / kronična zapeka
zapírati -am nedov. (ī ȋ)
1. dajati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata
b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe
// z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati
2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta
// delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik
3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo
// na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo
4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev
5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje
6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete
// delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe
7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira; jeseni zapirajo kopališča
// delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok
 
ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem
8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe
9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet
// publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje
10. povzročati neobičajno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira
● 
prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznati
zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
// z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
// narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
// na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
// narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
// narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
// narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
// narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
// publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
9. povzročiti neobičajno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
● 
ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
♦ 
igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli
zapŕtje -a s (ȓ)
1. glagolnik od zapreti: zaprtje meje / zaprtje trgovin / zaprtje številnih podjetij
 
star. pobegniti iz zaprtja iz zapora, ječe
2. neobičajno redko, težavno iztrebljanje: zdravilo proti zaprtju
zašépati -am dov. (ẹ̄)
1. neobičajno stopiti zaradi krajše ali bolne noge: ob vsakem koraku zašepa / zašepati po sobi / zašepati na obe nogi
2. ekspr. prenehati potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba včasih zašepa / govorniku je beseda zašepala / njegov idealizem je zašepal
Število zadetkov: 19