dirjati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro teči; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.1 kdo; (s čim) hitro se premikati, navadno na konju ali vozu; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.2 kdo; nad koga, za kom hitro se premikati proti komu z namenom izvršiti nasilno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: napadati
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
próusto prisl. svobodno, neovirano: modrouſzt, proſzi jo od Bogá, ſteri jo dá vſzáksemi prouſzto brezi oponásanya KŠ 1754, 148; modrouſzt, proſzi jo od Bogá, ſteri jo dá vſzáksemi prouſzto brezi oponásanya KŠ 1771, 745; Prouszto je poviti BKM 1789, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.