pričevánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja
// kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje
♦ pravn. krivo pričevanje
// kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu
2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov
pravobranílec -lca [pravobraniu̯ca in pravobranilca] m (ȋ)
pravn., v zvezah: javni pravobranilec predstavnik javnega pravobranilstva; državni pravobranilec predstavnik državnega pravobranilstva; generalni pravobranilec član Sodišča Evropske unije, ki poda nepristransko in neodvisno pravno mnenje o predloženi stvari; družbeni pravobranilec samoupravljanja v socializmu organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine
pravobranílka -e [pravobraniu̯ka in pravobranilka] ž (ȋ)
pravn., v zvezah: javna pravobranilka predstavnica javnega pravobranilstva; državna pravobranilka predstavnica državnega pravobranilstva; generalna pravobranilka članica Sodišča Evropske unije, ki poda nepristransko in neodvisno pravno mnenje o predloženi stvari; družbena pravobranilka samoupravljanja v socializmu predstavnica družbenega pravobranilstva, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva pravic delovnih ljudi in družbene lastnine