nèrodovíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih
// to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi
// star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

stávljati -am nedov. (á) star. postavljati: stavljati knjige na polico; bolniku stavljamo na glavo mrzle obkladke dajemo
// hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo
// tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje
● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.