čist -a prid. čist:
My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
frdaman -a prid. pogubljen:
en ſam v'mej nymi bo fardaman im. ed. m ǀ zhe nebom pridigval, bom fardamen im. ed. m ǀ kakor ta fardamani im. ed. m dol. Judesh Iskariot ǀ Vaſha dusha bo fardamana im. ed. ž do vekoma ǀ zhe katera dusha skuſi njeh pohvishaine, inu sanikornoſt je ferdamana im. ed. ž ǀ Ah fardamanu im. ed. s, hudizhovu takorshnu terdu ſerze ǀ G: Bug je hotel pokasat timu bogatimu fardamanimu daj. ed. m moshu Lazaruſa v'krily tiga Abrahama ǀ hudizhi s' pakla ſò eniga fardamaniga tož. ed. m ži. vun perpelali ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano tož. ed. ž dusho uſdigneio ǀ tu fardamanu tož. ed. s truplu sgrabio ǀ s'taistim bogatim fardamanim or. ed. m mosham ǀ pyanzy, preklinauzi, inu golufi bodo fardamani im. mn. m ǀ Te fardamane im. mn. ž dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde ǀ je vezh fardamanih rod. mn. KaKor pak isvolenih ǀ zagovajne tyh fardamanyh rod. mn. ǀ bi jo ſapiſal v' Bukve teh ferdamanih rod. mn. ǀ Orpheus vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske, ter da tem fardamanem daj. mn. zitra ǀ v' pakli sghé te fardamane tož. mn. ž dushe ǀ aku ſim mei timi isvoleni, ali pak fardamanimi or. mn. → frdamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
grd -a prid. grd:
Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ločiti -im dov. ločiti, oddaljiti:
nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit nedol. ločiti se ločiti se:
dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit nedol. ǀ Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit nedol. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti nedol. ǀ kadar ſo od njega shlishali, de ima ſe od nijh lozit nedol. ǀ jest ſe od vaſs lozhim 1. ed., inu v'Nebu grem ǀ ti ſe nelozhish +2. ed. tedaj od tvoje loterze ǀ ta zhlovik en ſmertni greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi 3. ed. ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi 3. ed. od ſvoje sakonske krajlize Catharine, inu Anno Boleno porozhj ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo, inu ſe lozhimo 1. mn. od tebe ǀ s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio 3. mn. ǀ sa volo greha kateriga ſi ti ſturil, ſi ſe od mene lozhil del. ed. m ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel del. ed. m ǀ dusha ſe bo lozhila del. ed. ž od mojga teleſſa ǀ de bi savesale moje ſerze, k' tvojmu ſerzu, de bi nikuli vezh od tvoje lubesni ſe ne lozhilu del. ed. s ǀ proſſite pohleunu G. Boga, de bres te Boshie arznie ſe nebote is tiga ſvejta lozhili del. mn. m ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle kakor ſonze, ter s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
najti najdem dov. najti:
v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati:
rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
strašan -šna prid. 1. strašen:
en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv:
je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
svetal -tla prid. svetel:
en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.