Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kárati se nar. belokranjsko  prepirati se, prerekati se: nikar se ne karajte z njim

karáje redko: karaje reči

karajóč -a -e: sam sebe karajoč; karajoče besede; prisl.: karajoče pogledati

káran -a -o: karani otroci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali
   // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta
2. 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. knjiž. ničvreden, malovreden: ogibaj se ga, nečeden človek je / ukvarja se z nečednim poslom
2. 2. evfem. umazan, zanemarjen: miza je pogrnjena z nečednim prtom; živi v zapuščeni, nečedni hiši
   ● knjiž. govori nečedne besede govori nespodobno, neprimerno; star. tisto nečedno bolezen je dobil spolno bolezen

nečédno prisl.: nečedno govoriti, ravnati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost
2. 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo
3. 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno

nèponovljívo prisl.: neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo
   // evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno
   // kot opozorilo za otroke je film neprimeren
   // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila
2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost

nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèspodóbno prisl.: nespodobno govoriti, se vesti; sam.: to pa res ni nič nespodobnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi
2. 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor
   ● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: mati je opominjala sina; opominjati učenca zaradi malomarnosti; opominjal ga je, ker je govoril nespodobno / ne laži, jo je opominjal
   // izražati željo, zahtevo, da kdo
   1. a) opusti kako negativno dejanje, ravnanje: zaman ga je opominjala, naj neha preklinjati
   2. b) izpolni opuščeno obveznost: večkrat ga je opominjal, naj mu vrne dolg
2. 2. raba peša opozarjati: učitelj je opominjal učence na napake / opominjal ga je, da mu preti nevarnost
3. 3. star. pripominjati, omenjati: najbrž ni treba opominjati, da je bilo takrat mesto čisto drugačno
4. 4. zastar. spominjati: ne bom te več opominjala tega; rad se je opominjal tistih dni

opominjajóč -a -e: sam sebe opominjajoč; opominjajoče besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpiadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša
2. 2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami
3. 3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati
4. 4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo

ponášati nar. gorenjsko  pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost
2. 2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem prašičev: svinjar je že nakrmil prašiče; kravarji in svinjarji
   // star. svinjski pastir: svinjar žene prašiče skozi vas
2. 2. slabš. kdor (rad) nespodobno, opolzko govori: je velik svinjar / kot psovka svinjar svinjski
3. 3. slabš. ničvreden, malovreden človek: svinjar je, če zahteva toliko denarja / kot psovka zdaj si pa ti na vrsti, svinjar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti: moški spet svinjarijo; ne svinjari, če je otrok zraven
   // grdo, neprimerno ravnati s kom: sovražnik je svinjaril z domačini
2. 2. star. trgovati s svinjami: svinjaril je po Štajerskem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. mazati, onesnaževati: ne svinjaj tal / pes ji svinja po stanovanju / otroci svinjajo stene s svojimi čačkami / svinjati človeka jemati mu ugled, sramotiti ga
2. 2. nespodobno, opolzko govoriti: moški radi svinjajo; pred otroki ne svinjaj
   // grdo, neprimerno ravnati s kom: ne boš več svinjal z ljudmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

1. 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč
   // izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo
   // pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev
2. 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere
   // izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami
3. 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl
   // izraža
   1. a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce
   2. b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal
4. 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga
   // ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina
   // ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu
5. 5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen
6. 6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik
   ● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.: pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.