firbic -a m nespodobnost: letu neſturite is Firbiza rod. ed., ampak iz andohti (III, 25) ← avstr. nem. Fürwitz ‛radovednost’ < stvnem. firiwizzi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

folš2 prisl. lažno, po krivem: folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt ǀ folsh prizhaio, folsh pershesheio ǀ ſe reſniza samolzhi, ter ſe folsh prizha → folš1, → favš2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ìndecénten -tna -o; bolj ~ (ȉẹ̑) izobr. nespodoben, neprimeren: ~o vedenje
ìndecéntnost -i ž, pojm. (ȉẹ̑) izobr. nespodobnost, neprimernost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Izidorius m osebno lastno ime Izidor: folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt, katera trem pershonam shkodi, pravi S. Iſidorius im. ed. → Izidor(us) 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lascíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) izobr. nespodoben, opolzek: ~o govorjenje
lascívnost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. nespodobnost, opolzkost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lascívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost lascivnega; nespodobnost, opolzkost: nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma; ciničnost in lascivnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nečast ž, F4, dedecus, nezháſt, nepoſhtenîe, neſpodobnoſt, ſramota; nota, -ae, enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka, ṡhpót, nezháſt; probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezhaſt, nebrumnoſt; violare, omadeṡhiti, oſramotiti, raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nečéden -dna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) neobč.: ~ človek ničvreden, nepošten; ~o govorjenje nespodobno, neprimerno; omilj. ~o stanovanje |umazano, zanemarjeno|
nečédnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. ~ govorjenja nespodobnost, neprimernost; števn., neobč. počenjati ~i ničvredna, nepoštena dejanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nepoštenje s, dedecus, nezháſt, nepoſhtenîe, neſpodobnoſt, ſramota

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nesnájžen -žna -o tudi nesnájšen -šna -o prid.
1. umazan, nesnažen: Nesznájsna vértinya je odürna KOJ 1845, 41; Jáko ne snajšna stvár AI 1878, 28
2. nespodoben: Naj ſto ne bode práznik, ali neſznáj'zni KŠ 1771, 695; Peklénſzke kmicze neznájsno lüblejnye BKM 1789, 127; i geto bi Kám nyegovo neſznáj'sno nágocso v-pamet vzéo KM 1796, 13; ſze prepovidávajo vſza neſznáj'sna po'selejnya KMK 1780, 43
nesnájžna -ih sam. nespodobnost: i ta neſznáj'zna naſa vékſo ſznájgo májo KŠ 1771, 515

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nèspodóben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~ človek
nèspodóbno -ega s, pojm. (ȅọ́) reči kaj ~ega
nèspodóbnost -i ž, pojm. (ȅọ́) ~ govorjenja; števn. govoriti ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nèspodóbnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nespodobnega: moti jih njegova nespodobnost / to je velika nespodobnost / govoriti nespodobnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nèspodóbnost -i ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

nȅspodọ́bnost – glej spodọ̄biti se

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nespodǫ́bnost, f. die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nèspodòbnost -i ž nespodobnost: Vari me od vſze Neſzpodobnoſzti BRM 1823, 408; tiszte sztolicze, v sterih szo sze takse neszpodobnoszti nahájale KOJ 1914, 149; Ete neszpodobnoszti zacsüvsi Luther prileti KOJ 1845, 63; Szlovenye vsze neszpodobnoszti tih gorejnyih zvedevsi KOJ 1914, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nespodobnost samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nespodobnost ž, dedecus, nezháſt, nepoſhtenîe, neſpodobnoſt, ſramota

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nespodobnost -i ž nespodobnost: VeliKa guishnu nespodobnost im. ed. je ta, de ludje ſamy na ſe posabio; inu li druge ſodio ǀ leta je ena velika nesphodobnost im. ed. G. Bogu ſuper ǀ Nemore vezhi nespodobnosti rod. ed. biti, kakor ſe toshit zhes Boga ǀ Kadar to nespodobnost tož. ed. je premiſhlual David milu ſe ie jokal ǀ Takushne neſpodobnosti im. mn. danaſhnim zhaſsu v'Cerkvi ſe dopernashaio de Bug je perſilen s'Cerkvi bejshat ǀ tulikajn nespodobnoſti rod. mn. pred S. Rus. T. ſe sgodj ǀ v' Lete grehe, inu nespodobnoſti tož. mn. padesh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nespodobnost sam. ž ♦ P: 2 (JPo 1578, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nesramežljivost ž nesramežljivost, nespodobnost, nečistost: Ima … nesrameshlivost tož. ed. Iezabele (II, 554)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nesramnost -i ž nespodobnost, nečistost: Nezhistost, lotrija, Neſramnost im. ed., inu preshushtvu, je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ nej nesramnosti rod. ed. de bi s'eno krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt tož. ed., lotryo, pyanſtvu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

obscén -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. ~o govorjenje nespodobno, opolzko
obscénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nespodobnost, opolzkost; števn., neobč. pripovedovati ~i nespodobnosti, opolzkosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

obscénost -i ž (ẹ̑)
knjiž. nespodobnost, opolzkost: črtice ni cenil zaradi obscenosti / pripovedoval je obscenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pričati -am nedov. pričati: folsh prizhat nedol. je ena velika nespodobnoſt ǀ bodò pershli prizhat namen. zhes naſs ǀ ſe reſniza samolzhi, ter ſe folsh prizha 3. ed. ǀ folsh prizhaio 3. mn., folsh pershesheio ǀ golufaio, kradeio, folsh prizheio 3. mn. ǀ Vni kmet jo da sa shteri petize, katere mu ſo dane de faush prizhal del. ed. m ǀ ſó zhes Eduarda folsh prizhali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

spodọ̄biti se -ọ̑bi se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

spotakljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a pesem; moralno ~
spotakljívo -ega s, pojm. (í) poud. |neprimerno, nespodobno|: reči kaj ~ega
spotakljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

spotikljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a zgodba
spotikljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sramota ž, F17, confundere, ẛméſhati, ẛbloditi, k'ſramoti ſturiti, previṡhati, ẛmotiti; confusio, ẛmotnîava, ẛmeſhanîe, ſramota, ẛmota, ẛaſramovanîe; confusus, -a, -um, na ſramoto poſtavlen, ẛmeſhan, ẛaſramovan; dedecus, nezháſt, nepoſhtenîe, neſpodobnoſt, ſramota; depudicare, v'ſramoto perpraviti; ignominia, -ae, ſramota, ſhpot; ignominiosus, -a, -um, polhen ſhpota, inu ſramote; impudicitia, ſramota, neſramnoſt, lotarnia; opprobrium, -bÿ, ṡaṡhmaganîe, ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe, ſramota; probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezháſt, nebrumnoſt; pudor, -oris, ſramota, ṡhpot; sine honore, pres zhaſty, s'ſramoto, ſramotnu; turpido, oſtudnoſt, gardoba, ſramota; turpiter se dare, na ſramoti oſtati; vir, si comam nutriat, ignominia est illi, enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

trije tri štev. trije: trye im. mn. m ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti ǀ V'tem mejſti Bononia trije im. mn. m purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna imeli ǀ trje im. mn. m Studenti ſo vkupaj veni poſteli leshali ǀ katere oblaſt inu muzh ſo ſpoſnali ty terje im. mn. m krajli ǀ noter prideio try im. mn. m strashni hudizhi ǀ letij trij im. mn. m s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ lete try im. mn. ž Perſone ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ koku tu more biti de je en ſam Bug, inu vener ſo Trij im. mn. ž Pershone ǀ try im. mn. s leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij im. mn. s sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ suetust unijh treh rod. mn. mladenizhu ǀ NA SVETIH TRYEH rod. mn. KRAILOV DAN ǀ folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt, katera trem daj. mn. pershonam shkodi ǀ try tož. mn. m zegle pod glavo mu deneio ǀ ſe taku opijesh de trij tož. mn. m dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ vſak dan mu imaio try tož. mn. ž shpishe poſlati ǀ taku trij tož. mn. ž S. Maſhe ſporedaj shlishi ǀ Indianarij try tož. mn. s cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio ǀ trij tož. mn. s cella lejta je leshala, inu martro tega poroda terpela ǀ zhestrij +tož. mn. s cela leta li ene ſame caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ v' teh tryeh mest. mn. vishah ſe pohujshaine da ǀ v' treh mest. mn. vishah po uſot ſe najde ǀ v' tréh mest. mn. zerkuah ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH mest. mn. KRAILIH ǀ v'treh mest. mn. vishah ǀ oblubio v'trjeh mest. mn. dneih dellu ſturiti ǀ ta Angel mu ſe je bil perkasal s'tremi or. mn. shibamy ǀ S' temy Tremy or. mn. shtrajfingi G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ mati s'tremij or. mn. hzheramy ie v'hishi bila

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zgoditi se -i se dov. zgoditi se: Bug mu je bil odgovuril, de letu ſe nemore sgoditi nedol. ǀ pojte k'moij materi Olimpij, inu kar ona porezhe, tu ſe yma sgodit nedol. ǀ kar bi ſe ym utegnilu na ſemli ſgoditi nedol. ǀ letu se sgodi 3. ed. vſak dan ǀ taku ſe tudi sgodj 3. ed. temu hudobnimu ǀ Ah Kulikainkrat ſe letu sgody 3. ed. ǀ kadar vam ſe kjekaj hudiga ſgodj 3. ed. ǀ Glihi vishi ſe sgodij 3. ed. s'to Nebeſhko ſpisho S. Rus. T. ǀ kakor vſijm Adamavim otrokom ſe ſgodij 3. ed. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vſe kar vam ſe ſgodi 3. ed. ǀ vam ſe shodij 3. ed. Kakor ribam ǀ huala Bogu ſe nezh hudiga nesgodi +3. ed. v'mej nama ǀ bi ta zhudeſh ſe sgodil del. ed. m ǀ en velik spot ſe je bil sgudil del. ed. m v'hiſhi Kraila Davida ǀ v' moj hishi ſe nebò obena shkoda, ali nespodobnoſt sgodila del. ed. ž ǀ ne bo ſe po njeh miſli sgodilu del. ed. s ǀ gdu nevej de ſe je bilu ſgodilu del. ed. s, kar enkrat Pharaonu ſe je ſainalu ǀ ſe boym de bi kejkaj taziga ſe nam ne sgudilu del. ed. s ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu del. ed. s unimu imenitnimu Beſedniku ǀ kakor ſe je bilu ſgudilu del. ed. s unimu bogatimu Gospudu ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo del. ed. s ǀ de tudi vam ſe ne bo letu shodilu del. ed. s ǀ tebi teshku ſe bo sgadilu del. ed. s kateri vſe kar ſi ſturil je bilu zhes zhast Boshyo ǀ de bi ſe njemu nesgodilu +3. ed., kakor tem drugem ǀ de bi ſe neſgodilu +del. ed. s pò ſehmal ǀ de bi ſe y nesgudilu +del. ed. m, kakor taistimu, katerj pres ohzetniga guanta je bil prishal ǀ de bi ſe tudi meni hudu neshudilu +del. ed. m ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile del. mn. ž/s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.