1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
amatêrskost -i ž, pojm. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
GLEJ ŠE: zaposlen, brsteti, drvariti, garati2, izpisovati, kozolec, obračunavati, posiljevati, poskus, poskus, pretiravati, pretiravati, pretiravati, preval1, preval1, preval1, prizadevati si, razgrajati, rediti se, režija, režija, spuščati, stati3, uradnik
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: razstavlja slikarka diletantka
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ta igralka je prava diletantka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi že njegovo diletantstvo
2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskega diletantstva na podeželju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
- 1. ki je v zvezi s folkloristi 1. ali folkloristiko 1.
- 2. ki je v zvezi s folklorizmom, folkloro 1.
- 3. v obliki folklorističen, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklorni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
- iz etnologije poustvarjanje, interpretiranje značilnih prvin folklore v sodobnosti, navadno nekritično, nestrokovno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
šušmariti, nestrokovno delati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
- 1. kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
- 2. strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
láični -a -o (á) ~ apostolat; ~a inteligenca posvetno izobraženstvo
láičnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin citizen science , ki označuje poseben način raziskovanja in zbiranja podatkov. Gre za raziskovanje, ki ga kot prostočasno dejavnost opravljajo neprofesionalni oz. ljubiteljski raziskovalci, ki lahko pri tem sodelujejo tudi s profesionalnimi raziskovalci in raziskovalnimi ustanovami ter so tako lahko celo vključeni v širše zastavljene raziskovalne projekte. Največkrat sem zasledila ustreznika ljudska znanost in znanost za državljane . Ker nisem prepričana, če sta to prava ustreznika, vas prosim za nasvet.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. nanašajoč se na ljudstvo:
a) velike ljudske manifestacije; ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo
b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila
c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski
4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke
● ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ jezikosl. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih
- ljúdsko prisl.:
ljudsko drastičen humor; sam.: zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh; pog. zapojmo kakšno ljudsko ljudsko pesem; delati škodo na ljudskem, po ljudskem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač
2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere
3. mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji
● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
nav. slabš. ženska, ki nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: pri porodu ni pomagala babica, ampak neka mazačka; ker ni dobila dovoljenja za splav, je šla k mazački
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
nav. slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela, zlasti zdravljenja: preganjati mazaštvo; ukvarjati se z mazaštvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili
- mečkáti se
1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka
2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka
- mečkáje :
mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
nèkvalificírani -a -o (ȅȋ) ~ delavec
nèkvalificíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci
- nèstrokôvno prisl.:
nestrokovno narediti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
nèstrokôvni -a -o (ȅó; ȅȏ) ~ izraz
nèstrokôvno -ega s, pojm. (ȅó; ȅȏ)
nèstrokôvnost -i ž, pojm. (ȅó; ȅȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.
Odpravil je neznanko.
Odpravili so pošiljko.
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
V astronomiji se zelo pogosto rabi njena enota astrononska enota, ki se (do sedaj) največkrat zapiše kot a.e., pisano skupaj, pa tudi po anglosaškem zgledu AU. V zadnjem času se pojavljajo tudi zapisi s presledkom a. e.. Kakšno je vaše mnenje glede ustreznega zapisa, saj v RS ni kakšnega posebnega inšpektorata/službe ipd. za takšne vrste enot? V 1980 se je na FNT ljubljanske univerze pri predavanjih pisalo a.e.. Zanimivo bi bilo tudi videti kako bi bilo z (namišljeno) enoto N/a.e., torej Newton/njuton na astrononsko enoto. Za dolžino se rabi tudi parsek, ki ni toliko sporen, in se po navadi zapiše kar po anglosaškem vzoru kot pc. Ali bi ga mogoče veljalo celo nekako sloveniti kot AU?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu
2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi
3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj
4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta
// nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca
● pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika
- pacáti se ekspr.
biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo: ponujali so se mu že packači, a jih je odklonil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. delati packe: pero packa; packati s črnilom
// ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne packaj po mizi
2. riti, mešati z rokami, nogami: otroci packajo po blatu
3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: poglej te zvezke, kako packa
4. ekspr. počasi delati: ta spis packa že več tednov
// nestrokovno delati: zmeraj kaj packa
● ekspr. mati v kuhinji nekaj packa kuha, peče; slabš. zdaj packa portret riše, slika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.
V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)
In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:
- Ali lahko štejem med samostalnike, ki se končujejo na -a, so pa lahko tako ženskega kot moškega spola (po zgledu ara, panda), tudi samostalnik podlasica?
- Ali je to pravilo ustrezno uporabljeno v naslednjih primerih: Konec je groženj Jeklenih podlasic, da ga bodo nalomili.Pri tem se podlasici zaničljivo namrdneta drug drugemu, kot da ne bi še nikoli slišala česa bolj smešnega.»Slišati je kot težek frajer,« zagodrnja eden od podlasic.Mokre stopinje so gotovo pustili za seboj podlasice, ko so odšli.
Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.
V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla
2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine državljanom omogočiti jim uživati jih
3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam
- priblížati se
1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji
2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda
3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu
4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala
5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti
● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala
- približávši zastar.:
približavši se vasi, je opazil ogenj
- priblížan -a -o:
predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Kako tvorimo pridevnik iz imen karibskih otoških držav Sveti Krištof ali Sveta Lucija. Konkretni primer je svetokrištofska ali svetolucijanska kreolščina, kar zveni dvomljivo. Po drugi strani kreolščina svetega Krištofa dobi čisto drug pomen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
prikljúčenost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjeno
- prikljúčiti se
začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
- prikljúčen -a -o:
nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.
Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
knjiž., slabš. ženska, ki nestrokovno dela splav(e): ker ni marala roditi, je šla k splavuši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
nanašajoč se na šolarje: šolarske dolžnosti, potegavščine / šolarska oblačila / domov so se odpeljali s šolarskim avtobusom s šolskim avtobusom
● slabš. napisati šolarsko oceno romana nestrokovno
- šólarsko prisl.:
opraviti kaj zelo šolarsko; šolarsko poučen spis; šolarsko razposajen smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. primer. ~ razposajen; ~ poučen
2. nač., slabš. opraviti kaj zelo ~ |nestrokovno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar
2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah
2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
1. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: šušmarka je, ne pa umetnica
2. ženska, ki opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: šušmarki so prepovedali delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo
2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024
glagolnik od vzdrževati: vzdrževanje parka, stanovanja je drago; skrbeti za vzdrževanje; nestrokovno, pravilno, redno vzdrževanje; stroški vzdrževanja; navodila o vzdrževanju stroja; uporaba in vzdrževanje / vzdrževanje enakomerne temperature v prostoru / vzdrževanje prometnih zvez / vzdrževanje družine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
Zakone lahko pišemo z veliko ali malo začetnico, odvisno od tega, kaj imamo v mislih (npr. "Zakon o splošnem upravnem postopku" ali "zakon o splošnem upravnem postopku"). Ali to velja tudi za odločbe in sklepe, npr. kakšna bi bila začetnica pri "sklep št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"? Ali enak odgovor velja za ukaze, npr. "ukaz št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.