beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom,
bíti [kot] máli bóg,
bóg je vzél kóga k sêbi,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
bogôvi v bélem,
bógu čàs krásti,
bógu za hŕbtom,
držáti se kot lípov bóg,
hvála bógu,
kjér bóg rôko vèn molí,
ležáti bógu za hŕbtom,
máli bóg,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
počútiti se kot bóg,
počútiti se kot máli bóg,
pod mílim bógom,
prizòr za bogôve,
sedéti kot lípov bóg,
státi kot lípov bóg,
[ták], kot je bóg ustváril kóga,
živéti bógu za hŕbtom,
živéti kot máli bóg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
brezdúšno nač. prisl. -ej(š)e (ȗ/ȗ; ȗ/ȗ) poud. ~ zatirati koga |neusmiljeno, neprizanesljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo;
brisati očala z robcem;
brisati se v brisačo;
brisati si čelo, oči;
brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / voj. žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, tečebrišóč -a -e:
sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
brísan -a -o:
brisan magnetofonski trak
♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
brísati bríšem
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] 1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim // delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati;
krvodajalci dajejo kri 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo 4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenoma) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam;
otroke so dajali študirat pošiljali// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka;
plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk;
ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije;
dajati nauke, odgovore;
dajati pohujšanje pohujševati;
dajati pomoč pomagati;
dajati ukaze ukazovati;
star. dajati hvalo 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro;
ves čas je dajal drva na ogenj 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati;
tega mi duša, srce, vest ne daje 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1:
vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati sedajáti se tudi dájati se ekspr.
bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; vojaki se dajejo s sovražnikom; z noži sta se dajala
● šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
// prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
dajajóč -a -e:
pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt] 1. vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja
2. ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. descendere - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha,
bojeváti se do zádnjega díha,
boríti se do zádnjega díha,
do zádnjega díha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Dioklecianus -na m osebno lastno ime
Dioklecijan:
kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus im. ed., en velik Saurashnik teh Karshenikou ǀ ta neuſmileni Ceſſar Diocletianus im. ed. groſovitnu je njega martral ǀ ob tem zhaſsu Ceſsarja Diocletiana rod. ed. ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana tož. ed. ǀ je beshala pred Ceſarjem Diocletianam or. ed. Gáj Avrélij Valêrij Diokleciján, lat. Caius Aurelius Valerius Diokletiānus, rimski cesar (284–305), ki je neusmiljeno preganjal kristjane.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dréti2 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ) 1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: dreti konja, prašiča, zajca;
z nožem dreti;
fant je vpil, kakor bi ga živega drli / zgaga me dere peče; dreti zobe izdirati, ruvati
● kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana2. ekspr. izkoriščati, odirati: dreti z davki;
gosposka je kmete neusmiljeno drla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
gáziti -im nedov., gázila in gazíla (á ȃ) hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg;
do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu// knjiž. teptati: konjska kopita so neusmiljeno gazila žito; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale; gaziti pravico gazèč -éča -e:
s težavo gazeč visok sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo,
belíti si glávo [s čím],
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti ob glávo,
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
čez glávo je kjé čésa,
čez glávo zrásti kómu,
délo je zráslo kómu čez glávo,
dobíti jíh po glávi,
dobíti króglo v glávo,
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
gláva [kóga] je kot sód,
gláve bódo letéle,
glávo za glávo,
iméti čésa čez glávo,
iméti čésa prek gláve,
iméti glávo in rèp,
iméti glávo kot čebèr,
iméti glávo kot sód,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti glávo na právem méstu,
iméti glávo za kàj,
iméti kàj na glávi,
iméti kàj [vèč] solí v glávi,
iméti máslo na glávi,
iméti pólno glávo čésa,
iméti prázno glávo,
iméti rèp in glávo,
iméti slámo v glávi,
iméti sršéne v glávi,
in če se [vsì] na glávo postávijo,
íti z glávo skozi zíd,
izgubíti glávo,
kàj je ráslo kómu čez glávo,
kàj je zráslo kómu čez glávo,
kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo,
kàj (vsè) je postávljeno na glávo,
kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu,
kómu se je posvetílo v glávi,
kot kúra brez gláve,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà kómu v glávo,
krí je udárila kómu v glávo,
króna ne bo pádla kómu z gláve,
krónana gláva,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
nakopáti kómu kàj na glávo,
nakopáti kómu [právega] vrága na glávo,
nakopáti si kàj na glávo,
ne belíti si gláve [s čím],
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi,
ne iméti ne gláve ne répa,
ne iméti ne répa ne gláve,
ne razbíjati si gláve [s čím],
ne védeti, kjé se drží gláva kóga,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
nosíti glávo napródaj,
nosíti glávo v tórbi,
nosíti kàj na glávi,
obŕzdati vróče gláve,
od gláve do nôg,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
odnêsti célo glávo,
ohladíti vróče gláve,
opráti kómu glávo,
pámetna gláva,
plačáti z glávo,
pognáti kómu króglo v glávo,
pognáti si króglo v glávo,
pomáhana gláva,
posípati si glávo s pepélom,
postáviti kàj na glávo,
postáviti se na glávo,
postáviti vsè na glávo,
potrésti si glávo s pepélom,
prázna gláva,
rásti kómu čez glávo,
razbíjati si glávo [s čím],
ríniti z glávo skozi zíd,
rínjenje z glávo skozi zíd,
sedéti kómu na glávi,
síliti z glávo skozi zíd,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vróča gláva,
vsè je na glávi,
z glávo skozi zíd,
zahtévati glávo kóga,
zméšati kómu glávo,
zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
gnáti žênem nedov., stil. ženó (á é) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko;
veter žene jadrnico;
voda žene mlinsko kolo;
elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso kosil; ribiči so krepko gnali vesla veslali / ekspr. burja žene oblake, valove // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gnal konja; ekspr. gnal je avto proti morju; nepreh. z vso silo je gnal; ekspr. gnala sta se, da se je kadilo za njima / sivi oblaki so se gnali od juga / ekspr. sovražnika smo gnali noč in dan preganjali, zasledovali2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: gnati živino na pašo, v planino / oče je gnal vola na semenj; gnati kravo k biku / ekspr. videl je, kako so jih gnali na morišče 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: k tebi ne pridemo delat, ker nas preveč ženeš;
celo otroke ženejo k težkemu delu;
gnal ga je od jutra do večera // delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: glad žene ljudi v obup; ne vem, kaj jih je gnalo v smrt / radovednost, strast, želja jo je gnala naprej; pojdi, kamor te srce žene / brezoseb. zločinca žene na kraj zločina 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: ženske so gnale svoj očenaš / godci ves čas ženejo isto melodijo / zmeraj žene (eno in) isto 5. delati brste; brsteti: drevje že žene;
kal žene / veje na stari češnji ne ženejo več // v zvezi z v razvijati se, rasti: ajda žene v cvet; žita ženejo v klas
● ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. gnati vik in krik zelo se razburjati za kaj; star. sosed je gnal vso stvar na pravdo predal sodišču, tožil; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš
♦ agr. drevje žene v les bujno raste, a malo rodi; med. bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati črevesje, mehurgnáti se ekspr.
1. izredno si prizadevati za kaj: gnal se je brez oddiha, da bi preživel družino; gnati se z delom, učenjem; preveč se ženeš; za doto se ne bom gnal
2. s težavo hoditi, se premikati: drug drugega sta podpirala in se gnala proti domu; utrujeno so se gnali naprej
ženóč -a -e:
mimo so hodili kmetje, ženoč živino na semenj
gnán -a -o:
sneg, gnan od burje; žival, gnana od nagona samoohranitve
♦ teh. gnano kolo kolo, ki ga kdo ali kaj žene; mehanično, ročno, strojno gnana naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
gnáti žênem
nedov.1.
kaj siliti žival, da zelo hitro teče 2.
kaj delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto GLEJ ŠE SINONIM: brsteti,
peljati,
poganjati,
preganjati,
priganjati,
rasti,
spravljatiGLEJ ŠE: govoriti,
cveteti,
kositi2,
pretiravati,
pretiravati,
razburjati se,
veslati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
gnáti žênem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.1.1.
/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo,
drégniti v sršénje gnézdo,
drégniti v sršénovo gnézdo,
drézati v ósje gnézdo,
drézati v sršénje gnézdo,
gádje gnézdo,
ósje gnézdo,
sráčje gnézdo,
sršénje gnézdo,
v sršénovo gnézdo séči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
goníti gónim nedov. (ī ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago;
goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal / ekspr. veter je gonil oblake proti goram // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti nasprotnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje;
goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu 3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce;
z osorno besedo ga je gonil na delo;
vsak večer so ga morali goniti spat;
na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš // poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
● ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
♦ glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; lov. pes goni zasleduje bežečo divjadgoníti se
1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
gonèč -éča -e:
goneč konja, je prepeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih;
s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa
● pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima
♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki;
tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se šol. žarg.
učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
jésti jém
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v usta Po kosilu /navadno/ jedo kompot.1.1.
Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
kamnít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ steber; poud. ~o srce |neusmiljeno|; Svet je zelo ~kamnítost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kipobórec -rca m (ọ̑) star. ikonoklast: kot kipoborca so ga neusmiljeno mučili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku,
grísti koléna,
iméti méhka koléna,
koléna se trésejo kómu,
ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno],
ne séči kómu niti do kolén,
pásti na koléna,
prosíti kóga na kolénih,
státi do kolén v dréku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kosíti2 -ím nedov. (ī í) 1. s koso, kosilnico rezati travo, žito: kosci že dve uri kosijo;
počasi kositi / kositi travo, žito / nizko, visoko kositi / ekspr. kdaj boste pa pri vas kosili kdaj bo čas košnje2. ekspr. množično ubijati, moriti: brzostrelka je kosila iz hiše // uničevati, pokončevati: bolezni so kosile živino / med vojno je smrt neusmiljeno kosila košèn -êna -o:
dvakrat košeni travniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kováti kújem nedov., kovál (á ú) 1. z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikovati, obdelovati kovino: kovati jeklo, železo;
kovati in variti / kovati v tanke železne palice / ročno, strojno kovati / kovati denar; kovati orožje; pren., ekspr. življenje ga je neusmiljeno kovalo 2. opremljati s kovinskim delom: kovati hrastova vrata / kovati konja pritrjati mu podkev / kaznjence kovati v verige uklepati3. ekspr. z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj: koval je svojo lastno nesrečo;
sami so si kovali svojo usodo / iz tuje nesreče kovati dobiček // sestavljati, delati kaj, navadno s težavo: govor sta skupaj kovala; dolgo v noč je koval primerne izraze / slabš. kuje verze sestavlja, piše4. ekspr. naskrivaj pripravljati, snovati kaj: kovati maščevanje;
kovali so zaroto proti njemu;
zvedel je, da se nekaj kuje / kuje nove načrte za bodočnost; kovati hudobne naklepe 5. ekspr. močno biti, utripati: od strahu ji je kovalo srce / v sencih mu je kovala groza; brezoseb. v glavi ji je kovalo // udarjati, tolči: slepo kovati po nasprotnikovi sablji / na deblu je kovala žolna
● ekspr. kovati koga v deveta nebesa, v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnostkováti se ekspr.
postajati bolj sposoben za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: v tej šoli se kujejo in vzgajajo kadri
kován -a -o:
kovani čevlji; kovani denar; kovano zlato zlat kovanec, zlatnik; kovano železo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kováti kújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
krepelíti -ím nedov. (ī í) star. metati v koga polena, krepelca: neusmiljeno je krepelil kokoši, psa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
krút -a -o
prid. ki s svojim ravnanjem, zlasti v odnosu do ljudi, živali, brezobzirno, neusmiljeno povzroča bolečino, trpljenje; ki izraža, kaže tako ravnanjeSINONIMI:
okruten,
ekspr. bestialen,
knj.izroč. drakonski,
ekspr. džingiskanski,
knj.izroč. kanibalski,
slabš. krvoločen,
slabš. krvoželjen,
knj.izroč. volčji1,
ekspr. zverinski,
ekspr. zverski,
ekspr. živinski
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
krútost -i
ž dejstvo, da kdo s svojim ravnanjem, zlasti v odnosu do ljudi in živali, brezobzirno, neusmiljeno povzroča bolečino, trpljenje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
krvosésen -sna -o (ẹ̑) ~a žival; slabš. ~ kapitalist |brezobzirno, neusmiljeno izkoriščevalski|krvosésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge,
béla kúga,
braníti se kóga/čésa kot kúge,
čŕna kúga,
da bi kúga kóga,
da bi kúga pobrála kóga,
izogíbati se kóga/čésa kot kúge,
ogíbati se kóga/čésa kot kúge,
razšíriti se kot kúga,
smrdéti kàkor kúga,
smrdéti kot kúga,
šíriti se kot kúga,
zaudárjati kot kúga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
límanica Frazemi s sestavino límanica:
dobíti kóga na límanice,
íti kómu na límanice,
sésti kómu na límanice,
speljáti kóga na límanice,
správiti kóga na límanice,
ujéti kóga na límanice,
ujéti se kómu na límanice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lônec Frazemi s sestavino lônec:
dáti v èn lônec,
glédanje [kómu] v lônec,
glédati kómu v lônec,
kàkor ubít lônec,
kot póčen lônec,
lônec na hŕbtu nosíti,
metáti kàj v ísti lônec,
metáti [vsè] v èn lônec,
ne iméti čésa dáti v lônec,
ne iméti kàj dáti v lônec,
pristáviti svój lônec,
talílni lônec,
tláčiti kàj v ísti lônec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše,
hodíti kot máček okrog vróče káše,
iméti mačka,
iméti morálnega máčka,
[kot] stàr máček,
kupíti máčka v vréči,
kupíti máčka v žáklju,
máček v vréči,
máček v žáklju,
morálni máček,
pregánjati máčka,
pretêpsti kóga kot máčka,
režáti se kot pečèn máček,
ubíti kóga kàkor máčka,
ubíti kóga kot máčka,
ustrelíti kóga kot máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
masakrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. moriti, klati: okupator je masakriral civilno prebivalstvo // ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: žrtev je z bodalom masakriral po spodnjem delu telesa 2. ekspr. uničevati, onemogočati: kritiki ga že deset let neusmiljeno masakrirajo masakríran -a -o:
podivjana sovražnikova tolpa je puščala za seboj masakrirane ljudi in požgane domačije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
mašineríja Frazemi s sestavino mašineríja:
glasoválna mašineríja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
mesáriti -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: podivjani vojaki so ujetnike grozovito mesarili;
mesarili so ga z nožem in mu nasipali v rane soli / zobozdravnik mi je spet mesaril po ustih / volk je mesaril konja trgal na kose// množično ubijati, moriti, navadno divje, surovo: naj sovražna vojska še tako krvavo mesari, z njo je konec / granate so strašno mesarile med konjenico; medved, volk mesari med ovcami 2. ekspr. očitati napake, pomanjkljivosti, kritizirati: kritiki knjigo neusmiljeno mesarijo / mesarijo ga po časopisih 3. ukvarjati se s klanjem živali, izdelavo mesnih izdelkov: v tem kraju že dolgo mesarijo / pozimi je mesaril in zaslužil precej klobas
● šol. žarg. učitelj je celo uro mesaril veliko spraševal in zelo strogo, slabo ocenjeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
mesáriti -im nedov. mesárjen -a; mesárjenje (á ȃ) V tej hiši že dolgo ~ijo |se ukvarjajo z mesarstvom|; poud. mesariti koga/kaj Volk je mesaril konja; To knjigo neusmiljeno ~ijo |kritizirajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
miketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, zerren: neusmiljeno stresati in m. koga, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
mílost -i ž (ī) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost;
popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je // kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost 4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost;
dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
mlatíti in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen (ī á) 1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž;
takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo 2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo// tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo // zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto;
kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj 4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance
● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
naplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad naplesti; 1) bekränzen; n. kapelico; — 2) zuwege zu bringen suchen: n. ženitev, C.; — anzetteln, anspinnen, Cig.; — 3) prügeln, M.; n. koga z bičem, Šol.; — plagen, Cig.; — (po citrah) neusmiljeno n., die Zither unsanft schlagen, Jurč.; — n. koga, jemanden drängen, zwingen, in jemanden drängen, Cig., Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá,
hváliti kóga/kàj do nebá,
kàkor stréla z védrega nebá,
kot gròm z védrega nebá,
kot mána z nebá,
kot stréla z jásnega [nebá],
kot z nebá pásti,
kováti kóga v devêto nebó,
kováti kóga v nebó,
na vsè štíri straní nebá,
ne pásti z nebá,
pásti kot mána z nebá,
pod mílim nébom,
povzdigováti kóga/kàj do nebá,
spáti pod mílim nébom,
tréščiti kot stréla z jásnega nebá,
udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá,
v nebó vpijóč,
zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá,
živéti kàkor ptíca pod nébom,
živéti kàkor ptìč pod nébom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nèmílo prisl. neusmiljeno: ovi ga zacsnejo nemilo z-peszniczami pufkati po glávi KOJ 1845, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nèmilostìvno prisl. neusmiljeno: roké i ſz. nogé z-czvekmi nemilosztivno predrte KM 1783, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
neosmiljen ► neȯsˈmiːl’en -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nèsmílno prisl. neusmiljeno, slabo: z-podlo'sni-mi lüdmi neszmilno baratali KOJ 1848, 6; Bogatejsi goszpoudje szo neszmilno djáli z slabejsim KOJ 1914, 105; i teda ga neszmilno-ocsiveszno zbijejo KOJ 1845, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nèusmíljen1 -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek;
trd, neusmiljen gospodar;
biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljivanèusmíljeno prisl.:
neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
neusmíljen2 -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina;
njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdoneusmíljeno prisl.:
neusmiljeno se dere; sonce neusmiljeno pripeka; neusmiljeno vroče je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nèusmíljeno nač. prisl. (ȅȋ) poud. ~ ravnati s kom |neprizanesljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
neusmíljeno mer. prisl. (ȋ) poud. |zelo, močno|: ~ se dreti; Sonce ~ pripeka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
neusmíljeno1 -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
nèusmíljeno2 nač. prisl. izraža, da kaj poteka brez čustvene prizadetosti ob trpljenju koga in brez pričakovane prizanesljivosti do prizadetega
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
neusmiljeno prisl., F
7,
durè, terdu,
nevſmilenu, groṡovitu;
immisericorditer, nevſmilenu;
inclementer, nevſmilenu, negladlivu;
inhumanè, inhumaniter, nezhlovéṡku,
nevſmilenu;
severè, oſtru, hudobnu,
nevſmilenu;
truculenter, groṡovitu,
nevſmilenu;
tyrannicè, neuſmilenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
neusmiljeno prisl. neusmiljeno:
neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije ǀ neusmilenu jeh puſtiti martrat ǀ en bogaboiezh Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ gdu je tebe taku neuſmilenu respraskal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nevsmiljeno prislovPRIMERJAJ: nevsmiljen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
obdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino;
obdelati nove površine zemlje;
obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo;
obdelati z dletom;
površinsko obdelati;
ročno, strojno obdelati // pog., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami gnesti; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti// na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo 3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore;
tega vprašanja ni še nihče obdelal;
dramsko, filmsko obdelati motiv;
umetniško obdelati pohod štirinajste divizije // načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila// publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete 4. pog. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati;
volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti 5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi;
tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal;
nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
♦ biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelkeobdélan -a -o:
razlaga obdelanih podatkov; obdelano polje; zadovoljivo obdelano vprašanje; bogato kamnoseško obdelani oporniki
♦ agr. obdelana plast zemlje plast zemlje, ki se pri obdelavi rahlja, obrača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
obdélati -am dov. -an -ana; obdélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ ledino, vinograd; ~ učno snov; publ. znanstveno ~ najdišče raziskati, preučiti; poud. obdelati koga Kritik ga je neusmiljeno obdelal |ocenil, skritiziral|; ~ koga s pestmi |pretepsti|; ~ volivce pred volitvami |pridobiti, pregovoriti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
obdélati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podati, pripraviti koga/kaj
Mizo si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj natepsti koga/kaj
Obdelal ga je /kar s pestmi/.
3.
iz bibliografije, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnati koga/kaj
Knjigo je /kataložno/ obdelal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
odíranje -a s (ī) glagolnik od odirati: odiranje prašičev, zajcev / odiranje kože / neusmiljeno odiranje ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti vèč díma kot ôgnja,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
igráčkanje z ôgnjem,
ígra z ôgnjem,
igránje z ôgnjem,
igráti se z ôgnjem,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti v ôgenj za kóga,
iz díma v ôgenj,
klicáti na kóga ôgenj in žvêplo,
kot ôgenj,
kot ôgenj in vôda,
metáti na kóga ôgenj in žvêplo,
ôgenj v stréhi,
pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
pêči kot ôgenj,
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem,
posláti na kóga ôgenj in žvêplo,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívanje ólja na ôgenj,
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
razširiti se kot ôgenj,
rdéč kot ôgenj,
šíriti se kot ôgenj,
vróč kàkor ôgenj,
z ôgnjem in mêčem,
z óljem ôgenj gasíti,
znájti se med dvéma ôgnjema,
žgáti kot ôgenj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
okrútnež -a
m ekspr. kdor v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali brezobzirno, neusmiljeno povzroča bolečino, trpljenjeSINONIMI:
ekspr. bestija,
ekspr. beštija,
knj.izroč. herodež,
knj.izroč. krutež,
slabš. krvoločnež,
slabš. krvoločnik,
knj.izroč. krvolok,
knj.izroč. okrutnik,
ekspr. zver,
ekspr. zverina,
zastar. živoder
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
omečíti, -ím, vb. pf. weich machen; o. se, weich werden; — erweichen, abführen, Cig.; — erweichen, rühren, Mur., Cig., Jan.; o. komu srce, Cig.; Ako mor'te, omečite Neusmiljeno srce, Preš.; — o. koga, jemanden mürbe machen, Cig.; — mildern, lindern, Cig.; kazen o., Trub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ožárjati -am
nedov.1.
kaj obdajati z močno svetlobo 2.
kaj ekspr. delati kaj bolj veselo, lepše
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
páca Frazemi s sestavino páca:
iméti kóga v páci,
vzéti kóga v páco
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pès psà m (ə̏ ȁ) 1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči;
pes je prijazno mahal z repom;
ugriznil ga je pes;
dražiti, naščuvati psa;
izpustiti psa z verige;
voditi psa na vrvici;
dolgodlak pes;
popadljiv, stekel pes;
pes s košatim repom, visečimi uhlji;
biti lačen kot pes zelo;
biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno;
pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto;
odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno;
slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno;
ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno;
pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način;
pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete;
preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma;
oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno;
zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj // samec take živali: pes in psica 2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal;
s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti3. v medmetni rabi izražaa) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli;
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel 4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu;
umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pès1 psà m živ. (ə̏ ȁ) lajež ~a; lovski, službeni ~; poud.: biti lačen kot ~ |zelo|; vdan kot ~ |zelo, brezpogojno|; gledati se kot ~ in mačka |sovražiti se|; ozmerjati koga kot ~a |zelo, neusmiljeno|; Preskrba je na ~u |zelo slaba|; člov., nizk. |hudoben, nasilen človek|; zmer. Prekleti ~psíca -e ž (í) ~ z mladiči; člov., nizk.psíčin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
podíti -ím nedov. (ī í) 1. delati, povzročati:a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre// nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu 2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja;
dirkači so podili vozila;
nepreh.: podil je vse hitreje;
skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake podíti se
razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu
// s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli
// ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra
● ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori
podèč -éča -e:
hitro se podeči oblaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
poléno Frazemi s sestavino poléno:
dobíti poléna pod nôge,
dobívati poléna pod nôge,
metáti kómu poléna pod nôge,
zagnáti kómu poléno pod nôgo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pomêsti -mêtem tudi -mêdem dov., pomêtel in pométel pomêtla tudi pomêdel in pomédel pomêdla, stil. pomèl pomêla (é) 1. očistiti z metlo, omelom: pomesti dvorišče, sobo, stopnice;
dobro, temeljito pomesti;
pomesti po kotih;
pomesti in poribati tla / pomesti z brezovo metlo; pren., ekspr. burja je pometla cesto // s pometanjem odstraniti: pomesti ogorke, smeti / z roko je pometla drobtine z mize 2. ekspr. s svojim delovanjem odstraniti: burja je pometla avtomobil s ceste;
vihar je pometel sneg, da so se pokazala gola pobočja 3. ekspr., navadno v zvezi z z povzročiti, narediti, da kaj ne obstaja več: družbeni razvoj bo pometel take ljudi;
oblast je neusmiljeno pometla z nasprotniki;
pomesti z zastarelim pojmovanjem, predsodki
● ekspr. pometel je skledo žgancev (hitro) pojedel; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položajapometèn tudi pomedèn -êna -o:
pometen hodnik; vse je čisto in pometeno; nebo je kakor pometeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
póstiti, pǫ́stim, vb. impf. 1) fasten, Trub., Krelj, Rez.-Baud.; — 2) fasten lassen; neusmiljeno so jih postili in trpinčili, LjZv.; — p. se, fasten; danes se posti, jutri se gosti, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh,
dvígati mnógo prahú,
dvígati velíko prahú,
dvígnilo se je velíko prahú,
dvígniti mnógo prahú,
dvígniti oblák prahú,
dvígniti velíko prahú,
dvígováti velíko prahú,
sesúti kóga/kàj v práh,
sesúti kóga/kàj v práh in pepél,
sesúti se v práh,
sesúti se v práh in pepél,
spremeníti kóga/kàj v práh in pepél,
spremeníti se v práh in pepél,
zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh,
zmléti kóga v sónčni práh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
práti pêrem nedov., stil. peró; prál (á é) 1. z vodo in pralnimi sredstvi odstranjevati umazanijo s tkanine: prati perilo, volno;
prati pri studencu;
prati v bencinu, lugu;
prati si nogavice;
prati na roko, v pralnem stroju / kdo ti bo kuhal in pral; pog. mati ga je prala je prala njegovo perilo, obleko; dajati prat v pralnico; mati je hodila prat k bogatim družinam; pere dvakrat na teden / pog. stroj je popravljen in spet pere deluje, dela// z vodo odstranjevati umazanijo s česa sploh: prati avtomobil; kadar so klali, je on pral čreva; prati solato / pog. prati lase umivati2. ekspr. delati, da bi kdo postal moralno neoporečen: odpustil je ženi in jo pral pred ljudmi;
zdaj se pere, pa zaman;
v časopisju se ne bom pral 3. ekspr. opominjati, oštevati: kadar pride pozno domov, ga doma pošteno perejo;
še nikoli me ni nihče tako pral 4. brezoseb., ekspr. zelo, močno deževati: poglej ven, kako pere;
ves dan je pralo / pošteno nas je pralo, ko smo se vzpenjali na vrh / v osebni rabi dež jih je neusmiljeno pral 5. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: prati premog
● ekspr. morje pere čeri obliva; ekspr. prati komu glavo, možgane idejno, nazorsko, politično ga prevzgajati, preusmerjati; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; ekspr. ploha pere ob zid udarja, tolče; ekspr. slišal sem, da jih naši na fronti dobro perejo z uspehom napadajo, zmagujejo v boju z njimipráti se
biti pralen: to blago se pere / tkanine iz umetnih vlaken se dobro perejo se med pranjem ne poškodujejo
prán -a -o:
strojno prano perilo
♦ grad. prani (umetni) kamen umetni kamen z nebrušeno površino, pri katerem je malta med zrni na površini izprana; prani omet omet iz pranega (umetnega) kamna; prana plošča betonska plošča s površino iz pranega (umetnega) kamna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
premetávati -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek;
premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu // nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja;
vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja;
brezoseb. premetavalo jih je po vozu;
premetava se od bolečin in stoka;
premetavati se po postelji;
premetava se kot riba na suhem, v mreži;
pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost;
življenje ga neusmiljeno premetava
● pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
premetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; premetávanje (ȃ) kaj ~ gramoz; Vihar ~a ladjo; premetavati koga poud. Življenje ga neusmiljeno ~a |povzroča, da prehaja iz skrajnosti v skrajnost|; brezos. Premetavalo jih je po vozupremetávati se -am se (ȃ) ~ ~ po postelji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
premlatíti in premlátiti -im dov., prvi pomen tudi premláčen (ī á) 1. z mlatenjem (s cepcem) priti z enega konca na drugega: ko snope premlatijo po eni strani, jih obrnejo / dobro premlatiti snope 2. ekspr. natepsti, pretepsti: ker se jim je upiral, so ga premlatili;
premlatiti s palico;
premlatiti koga kot psa zelo, neusmiljeno;
premlatil ga je, da je bil ves črn, pisan;
premlatiti koga do nezavesti / domače čete so premlatile napadalce premagale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pretẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad pretepsti; prügeln, schlagen; otroka, konja neusmiljeno p.; — p. se, sich herumprügeln, an Prügeleien theilnehmen; rad se pretepa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pripékati -am nedov. (ẹ̑) navadno v zvezi s sonce oddajati, dajati zelo močno toploto: sonce že nekaj dni pripeka / ekspr. vročina je pripekala vroče je bilo; brezoseb. hudo, ekspr. neusmiljeno pripeka pripekajóč -a -e:
pripekajoče sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem,
kot ríba v vôdi,
májhna ríba,
molčáti kot ríba,
odpírati ústa kot ríba na súhem,
plávati kot ríba [v vôdi],
počútiti se kot ríba na súhem,
počútiti se kot ríba v vôdi,
premetávati se kot ríba na súhem,
velíka ríba,
zdráv kot ríba [v vôdi],
zévati kot ríba na súhem,
znájti se kot ríba v vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
rópati -am nedov. (ọ̑) 1. nasilno jemati materialne dobrine: obtožili so ga, da je ropal;
ropati denar in dragocenosti;
ropati in moriti / ropati karavane, samotne popotnike / ropati banke, trgovine / ekspr. čebele ropajo tuje panje // množično nasilno jemati materialne dobrine: sovražna vojska je ropala po mestu 2. ekspr. izrabljati, izkoriščati: oblastniki so neusmiljeno ropali prebivalstvo / ropati gozdove negospodarno jih izkoriščatiropajóč -a -e:
preživljali so se, ropajoč mesta in vasi; ropajoče tolpe so strahovale prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sadístično prislov [sadístično] 1. takó, da je prisoten užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
2. ekspresivno takó, da je neprizanesljivo, neusmiljeno
ETIMOLOGIJA: ↑sadističen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sékati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarjanjem z ostrim predmetoma) delati kose, dele: ves dan so sekali drva;
sekati kamenje, les, šoto;
sekati meso b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla č) poškodovati: stroj seka blago 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko;
do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica // biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami;
orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš;
sekati jo peš 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka
● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali
♦ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevosékati se
trgati se po pregibih: blago, svila se seka
● ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo
sékan -a -o:
spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sénca Frazemi s sestavino sénca:
báti se lástne sénce,
kàkor sénca,
kot sénca,
právda za ôslovo sénco,
právdati se za ôslovo sénco,
prepír za ôslovo sénco,
prepírati se za ôslovo sénco,
sledíti kómu kot sénca,
sprémljati kóga kàkor sénca,
sprémljati kóga kot sénca,
ustrášiti se lástne sénce,
v sénci smŕti,
zasledováti kóga kot sénca,
živéti v sénci [kóga/čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Spremembe pri stopnjevanju pridevnikovV zadnjem času na spletnih portalih opažam, da se tudi zelo dolge pridevnike stopnjuje tako kot kratke; danes je npr. na MMC portalu RTVSLO naslov novice V Romuniji najmnožičnejši protesti po letu 1989.
Ali je tako prav?
Jaz sem se učila, da se za takšne pridevnike uporablja bolj in najbolj.
Kako je s tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
spremétati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. premetavati: spremetati stvari / življenje ga je neusmiljeno spremetalo 2. zastar. obhajati, spreletavati: groza ga spremeta / sram ga je bilo in barve so ga spremetale 3. zastar. spreminjati: kar naprej spremeta svoje misli in sklepe;
vrstni red se spremeta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
šíbati1 -am nedov. (ȋ) 1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival // knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa 2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje nasprotnike / šibati napake, razmere / šibati z besedami, s pogledi šíban -a -o:
biti šiban do krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
šíbati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šíbanje (ȋ) koga/kaj neusmiljeno ~ obsojenca; poud. ~ napake, razmere |ostro grajati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Téksas (téksas) Frazemi s sestavino Téksas (téksas):
[èn sám] Téksas,
právi Téksas
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
têpsti têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival;
tepsti po glavi;
tepsti z roko, s šibo;
tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; ekspr. ptica tepe s krili maha, udarja2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudegatêpsti se
1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom
2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom
// v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek
3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom
● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; ekspr. tepsti se z revščino otepati se
tepèn -êna -o:
tepen otrok
● ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
têpsti têpem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj Otroka /neusmiljeno/ tepe /po glavi/.1.1.
kaj š kod no prizadevati koga/kaj
Tepejo jih slabe letine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
iskáti šíbke tóčke,
mŕtva tóčka,
obstáti na mŕtvi tóčki,
obtičáti na mŕtvi tóčki,
odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa],
odpráviti šíbke tóčke,
opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa],
ostáti na mŕtvi tóčki,
poznáti šíbke tóčke kóga/čésa,
premákniti kàj z mŕtve tóčke,
premákniti se z mŕtve tóčke,
svêtla tóčka,
šíbka tóčka,
znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
treščáti -ím nedov. (á í) knjiž. 1. dajati kratke, rezke glasove; hreščati: suhe veje so se lomile in treščale 2. v zvezi s sonce vroče sijati: na njuna obraza je neusmiljeno treščalo sonce treščèč -éča -e:
treščeče sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
udelávati -am nedov. (ȃ) 1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: udelavati kožo, testo 2. star. silovito tepsti, pretepati: udelavali so ga, dokler ni omedlel / neusmiljeno je udelaval po psih udarjal, tolkel3. star. kričati, razgrajati1,
divjati: gospodar je strahovito udelaval / v gozdu so udelavali ptiči glasno peli / mati udelava za ugrabljenim otrokom silovito žaluje, toži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
uháti2 -ám nedov. (á ȃ) držati za uho, uhelj in stresati: lasal ga je in uhal;
fanta sta se neusmiljeno uhala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ujéda -e ž (ẹ̄) 1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci: kragulj, postovka, jastrebi in druge ujede;
kričati, vreščati kot ujeda / ptica ujeda 2. ekspr. kdor komu kaj neusmiljeno, brezobzirno jemlje: ta ujeda je kmalu začela izterjevati dolgove
● ona je prijazna, on pa je ujeda ujedljivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
usmíljenje -a s (ȋ) čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga, ki se kaže v dobrohotnem, prizanesljivem odnosu do prizadetega: ob pogledu na zapuščenega otroka jo je obšlo usmiljenje;
pokazati, vzbuditi usmiljenje;
nepristno, veliko usmiljenje;
usmiljenje do trpečih ljudi / iz usmiljenja narediti kaj / čutiti usmiljenje // dobrohoten, prizanesljiv odnos do koga: imeti, izkazovati usmiljenje; prositi usmiljenja, za usmiljenje / biti usmiljenja vreden vzbujati usmiljenje
● ekspr. on ne pozna usmiljenja ravna neusmiljeno, kruto; ekspr. izkoriščajo jih brez usmiljenja zelo; ekspr. brez usmiljenja ga je ošteval neprizanesljivo; ekspr. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju v zelo slabem, nezadovoljivem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
vampírstvo -a s (ī) 1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir: rešiti koga vampirstva 2. slabš. brezobzirno, neusmiljeno izkoriščanje: očitati lastnikom rudnika vampirstvo / duhovno vampirstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
vòl vôla [vou̯] m, im. mn. vôli stil. volôvi, rod. mn. vôlov in volôv, daj. mn. vôlom stil. volém, tož. mn. vôle stil. vôli, mest. mn. vôlih tudi voléh, or. mn. vôli in volmí (ȍ ó) 1. skopljen samec goveda: vol muka;
gnati, pasti, vpreči vole;
orati, voziti z voli;
lisast, rdečkast vol;
ima mirne, poslušne vole;
pitan, težek vol;
par volov;
delati, garati kot vol zelo veliko, naporno in vztrajno;
tepsti koga kot vola zelo močno in neusmiljeno;
pog. gleda ko zaboden vol zelo neumno ali začudeno / peči, vrteti vola na ražnju
● ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; s parom volov me ne spraviš tja v kmečkem okolju sploh ne; pog. to je žganje za vola ubit(i) zelo močno; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol 2. slabš. neumen, nedomiseln človek: ti si vol;
s takim volom se ne da pogovarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək] 2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zeló mer. prisl.1.
izraža, da dejanje, stanje nastopa v veliki meri, z veliko intenzivnostjoSINONIMI:
ekspr. blazno,
knj.izroč. brez primere,
knj.izroč. brezprimerno,
ekspr. da je veselje,
ekspr. debelo,
star. dobro2,
knj.izroč. dogrda,
knj.izroč. do grdega,
knj.izroč. do hudega,
pog. do mozga,
knj.izroč. do mrtvega,
ekspr. do neba,
ekspr. do nezavesti,
ekspr. do neznosnosti,
ekspr. do onemoglega,
ekspr. do onemoglosti,
knj.izroč. dosita,
knj.izroč. do sitega,
ekspr. do skrajne meje,
ekspr. do skrajnosti,
ekspr. do smrti,
ekspr. do zadnjega diha,
ekspr. drastično,
ekspr. ekstremno,
ekspr. fantastično1,
pog. fejst2,
pog. fino1,
sleng. ful,
ekspr. grozansko,
ekspr. grozno1,
ekspr. grozotno,
ekspr. grozovito,
nar. hembrano,
ekspr. hencano,
ekspr. hentano,
ekspr. hudičevo,
ekspr. hudikovo,
ekspr. hudimano,
ekspr. hudimanovo,
ekspr. hudimansko,
ekspr. hudirjevo,
ekspr. hudo2,
ekspr. izjemno,
star. jako,
star. kaj1,
ekspr. kapitalno,
knj.izroč. kar se da,
ekspr. ko sto hudičev,
ekspr. krepko,
ekspr. močno,
ekspr. na (ves) glas,
ekspr. na (vse) mile viže,
ekspr. na (vse) mrtve viže,
ekspr. na (vse) pretege,
ekspr. na (vso) moč,
ekspr. nadvse,
ekspr. na hudiče,
pog. na mrtvo,
ekspr. na smrt,
ekspr. na veliko,
ekspr. na vse kriplje,
ekspr. na vse mogoče načine,
star. na vse žile,
ekspr. na žive in mrtve,
ekspr. nedoumljivo,
zastar. nedoumno,
ekspr. nepojmljivo,
ekspr. neskončno,
ekspr. neusmiljeno1,
star. nezapopadljivo,
ekspr. neznansko,
ekspr. nič kako,
ekspr. obupno1,
ekspr. peklensko,
ekspr. pošteno,
nar. prebitensko,
ekspr. prekleto1,
nar. prekvato,
ekspr. presneto1,
zastar. prokleto,
ekspr. sakrabolsko,
ekspr. sakramensko,
ekspr. salabolsko,
ekspr. salamensko,
ekspr. saprabolsko,
ekspr. sapramensko,
zastar. sila3,
ekspr. silno,
zastar. silo2,
ekspr. skozinskoz,
ekspr. skrajno,
knj.izroč. skrajnje,
ekspr. strašansko,
ekspr. strašno1,
ekspr. strupeno,
ekspr. strupensko,
ekspr. svinjsko,
ekspr. šmentano,
ekspr. vražje,
ekspr. v živo,
ekspr. z dušo in telesom,
ekspr. zlomkovo,
ekspr. z vsemi štirimi,
knj.izroč. z vso svojo osebo 2.
izraža, da lastnost nastopa v visoki stopnjiSINONIMI:
ekspr. bajno,
ekspr. blazno,
ekspr. brezumno,
ekspr. čuda2,
ekspr. čudo3,
ekspr. do skrajne meje,
ekspr. do skrajnosti,
nar. dro1,
ekspr. ekstra2,
ekspr. ekstremno,
sleng. ful,
ekspr. grozansko,
ekspr. grozno1,
ekspr. grozotno,
ekspr. grozovito,
nar. hembrano,
ekspr. hencano,
ekspr. hentano,
ekspr. hudičevo,
ekspr. hudikovo,
ekspr. hudimano,
ekspr. hudimanovo,
ekspr. hudimansko,
ekspr. hudirjevo,
ekspr. hudo2,
ekspr. izjemno,
ekspr. izredno,
star. jako,
ekspr. nad mero,
ekspr. na hudiče,
ekspr. na moč,
ekspr. nenavadno,
ekspr. neskončno,
ekspr. neznansko,
ekspr. od hudiča1,
ekspr. od hudika,
ekspr. od hudimana,
ekspr. od sile1,
ekspr. peklensko,
ekspr. porazno,
nar. prebitensko,
nar. predrto,
ekspr. prekleto1,
nar. prekvato,
ekspr. presneto1,
ekspr. preveč,
zastar. prokleto,
ekspr. rajsko,
ekspr. rekordno,
ekspr. sakrabolsko,
ekspr. sakramensko,
ekspr. salabolsko,
ekspr. salamensko,
ekspr. saprabolsko,
ekspr. sapramensko,
ekspr. satansko,
zastar. sila3,
ekspr. silno,
zastar. silo2,
ekspr. skrajno,
ekspr. strašansko,
ekspr. strašljivo,
ekspr. strašno1,
ekspr. škandalozno,
ekspr. šmentano,
ekspr. vražje,
ekspr. začuda1,
ekspr. začudo1,
ekspr. zlomkovo 3.
v zvezi s čustvenim doživljanjem izraža, da čustvo nastopa z veliko intenzivnostjoSINONIMI:
močno,
ekspr. blazno,
ekspr. brezumno,
ekspr. bridko,
pog. do mozga,
knj.izroč. do mrtvega,
ekspr. do skrajne meje,
ekspr. do skrajnosti,
ekspr. do smrti,
pog. fejst2,
sleng. ful,
ekspr. globoko,
ekspr. goreče,
ekspr. grozansko,
ekspr. grozno1,
ekspr. grozotno,
ekspr. grozovito,
nar. hembrano,
ekspr. hencano,
ekspr. hentano,
ekspr. hudičevo,
ekspr. hudikovo,
ekspr. hudimano,
ekspr. hudimanovo,
ekspr. hudimansko,
ekspr. hudirjevo,
ekspr. hudo2,
ekspr. iz dna duše,
ekspr. iz dna srca,
ekspr. iz globine duše,
ekspr. iz globočine duše,
ekspr. izjemno,
star. jako,
ekspr. na smrt,
ekspr. nazarensko,
ekspr. na žive in mrtve,
ekspr. neizmerno,
evfem. nemalo,
ekspr. neskončno,
ekspr. nezaslišano1,
ekspr. neznansko,
ekspr. neznosno,
ekspr. obupno1,
ekspr. peklensko,
ekspr. pošteno,
nar. prebitensko,
ekspr. prekleto1,
nar. prekvato,
ekspr. presilno,
ekspr. presneto1,
zastar. prokleto,
ekspr. sakrabolsko,
ekspr. sakramensko,
ekspr. salabolsko,
ekspr. salamensko,
ekspr. saprabolsko,
ekspr. sapramensko,
zastar. sila3,
ekspr. silno,
zastar. silo2,
ekspr. silovito,
ekspr. skrajno,
ekspr. smrtno,
ekspr. strašansko,
ekspr. strašno1,
ekspr. šmentano,
ekspr. v dno duše,
ekspr. v dno srca,
ekspr. v globino duše,
ekspr. vražje,
ekspr. vroče1,
ekspr. zlomkovo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
zíd Frazemi s sestavino zíd:
bléd kot zíd,
govoríti zídu,
íti z glávo skozi zíd,
postáti bléd kot zíd,
postáviti kóga pred zíd,
potísniti kóga ob zíd,
prebledéti kot zíd,
pritísniti kóga ob zíd,
z glávo skozi zíd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zmlátiti, -im, vb. pf. zusammendreschen; — toča je vse trsje grdo zmlatila, jvzhŠt.; — abprügeln, Cig.; neusmiljeno so ga zmlatili.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zvér Frazemi s sestavino zvér:
kàkor dívja zvér
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zverínstvo -a
s ekspr. dejanje, ravnanje, pri katerem se v odnosu do ljudi, živali, brezobzirno, neusmiljeno uporablja veliko nasilje, velik pritisk
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
žéhta Frazemi s sestavino žéhta:
dáti kóga/kàj v žéhto,
íti v žéhto,
krváva žéhta,
morálna žéhta,
možgánska žéhta,
velíka žéhta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
žémlja Frazemi s sestavino žémlja:
bíti kot vróče žémlje,
íti kot svéže žémlje,
íti kot vróče žémlje,
prodájati kàj kot svéže žémlje,
prodájati se kàkor vróče žémlje,
prodájati se kot vróče žémlje,
súhe žémlje ríbati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
dragó prodáti svôje življênje,
ígra z življênjem,
igránje z življênjem,
igráti na življênje in smŕt,
igráti se z življênjem,
igráti se z življênji,
kóckanje z življênjem,
kóckati z življênjem,
kóckati z življênji,
na prágu življênja,
na življênje in smŕt,
níhati med življênjem in smŕtjo,
plačáti kàj z življênjem,
poslávljati se od življênja,
poslovíti se od življênja,
postáviti življênje na kócko,
postávljati življênje na kócko,
prebíjati se skozi življênje,
spopádati se na življênje in smŕt,
užívati življênje z velíko žlíco,
v cvétu življênja,
viséti med življênjem in smŕtjo,
vzéti kómu življênje,
vzéti si življênje,
življênje iz dnéva v dán,
življênje iz kóvčka,
življênje iz rôk v ústa,
življênje kóga je na nítki,
življênje kóga visí na lásu,
življênje kóga visí na nítki,
življênje na korúzi,
življênje na lúni,
življênje na túj račún,
življênje na velíki nôgi,
življênje ob krúhu in vôdi,
življênje od dánes do jútri,
življênje v sénci smŕti,
življênje v slonokoščénem stôlpu,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.