nevíhta -e ž (ȋ) huda ~ nad mestom; poud. ~ pri sosedovih |prepir, prerekanje|
bronto.. prvi del podr. zlož. |grom, nevihta| brontologíja, brontométer, brontozáver
hruščáti -ím nedov. hrúšči -íte, -èč -éča; hrúščal -ála; hruščánje; (hrúščat) (á í) poud. hrumeti: Nevihta ~i
izhrumél -a -o in izhrumèl -éla -o [-u̯] (ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́) ~a nevihta
izhruméti se -ím se dov.; drugo gl. hrumeti (ẹ́ í) Nevihta se je izhrumela
odgrméti -ím dov. odgrmênje; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud.: Bombniki so odgrmeli proti jugu |hrumeč odleteli|; Nevihta je odgrmela za hribe |se hrumeč oddaljila|
pojénjati -am dov. pojénjanje (ẹ́; ẹ̑) pešaj.: Nevihta je že pojenjala ponehala; Njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo
prigrméti -ím dov. prigrmênje; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. Popoldne je prigrmela nevihta |grmeč se pojavila|
pritréskati -am dov. pritréskanje (ẹ́; ẹ̑) poud. Pritreskala je nevihta |treskajoč se pojavila|
razdivjáti -ám dov. razdivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) koga/kaj ~ otroke; poud. ~ sovraštvo v kom |povzročiti, da se pojavi v veliki meri|
razdivjáti se -ám se (á ȃ) Fantje so se razdivjali; poud. Nevihta se ~a |doseže visoko stopnjo|; razdivjati se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki
razgrméti se -ím se dov. razgrmênje; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. Nevihta se je razgrmela po nebu |grmeč se razširila|
razsájati1 -am nedov. -ajóč, -áje; razsájanje (á) Pijanec ~a; poud. Nevihta ~a |divja|
raztréskati -am dov. -an -ana; raztréskanje (ẹ́; ẹ̑) poud. kaj ~ pohištvo |razbiti|
raztréskati se -am se (ẹ́; ẹ̑) poud.: Ladja se je raztreskala ob čereh |se je razbila|; Nevihta se je izlila in raztreskala |silovito nastopila|
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
zabučáti -ím dov. zabučánje; drugo gl. bučati (á í) Morje je zabučalo; poud. Nevihta je zabučala |se je bučeč pojavila|; brezos. Po gozdu je zabučalo
zadivjáti -ám dov. zadivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Nevihta je zadivjala
zahrúti -hrújem dov., nam. zahrùt/zahrút; zahrútje; drugo gl. hruti (ú) Nevihta je zahrula; poud. zahruti na koga/kaj ~ ~ predrzneža |zakričati, zavpiti|
zalotíti in zalótiti -im dov. zalóti -te in -íte; zalótil -íla, zalótit, zalóten -a; zalótenje; (zalótit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ vlomilca; poud. Nevihta nas je zalotila na planem |dobila, presenetila|; zalotiti koga pri čem ~ učenca pri prepisovanju
zalotíti se in zalótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) poud. pri čem ~ ~ ~ misli na smrt |nepričakovano zavedeti se smrti|