eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
natikáč
natikáča
samostalnik moškega spola
[
natikáč
]
navadno v množini
obuvalo, navadno s čvrstim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne
ETIMOLOGIJA:
↑
natikati
.
poletni natikač, navadno iz sintetičnih materialov, ki se natakne med palec in kazalec
1.
elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj
1.1.
poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni
Število zadetkov: 1