eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
verížnik verížnika samostalnik moškega spola [verížnik] 1. iz tehnike in tehnologije priprava v obliki nazobčanega kolesa, na katero se namesti veriga, zlasti na kolesu, motorju, za prenašanje vrtenja
2. manj formalno kdor nezakonito prekupčuje, zlasti z različnimi valutami
ETIMOLOGIJA: ↑verižen
Število zadetkov: 1