Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

níkelj -klja m (í)
1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja
2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
méd2 ž, daj., mest. ed. médi (ẹ̑)
zlitina bakra in cinka; medenina: vlivati med; kovna, lita med; verižica, vijak iz medi
 
metal. livna med; rdeča med z majhnim odstotkom cinka; tombak; specialna med ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin
speciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ 
metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi
kádmij -a m (á)
kem. cinku podobna mehka težka kovina, element Cd: nikelj in kadmij
nikelín -a m (ȋ)
1. min. rudnina nikljev arzenid: nikelj pridobivajo iz nikelina
2. teh. zlitina bakra, niklja in mangana ali cinka: žica iz nikelina; v prid. rabi: nikelin žica
níkljev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina
 
metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja
// nikljast: nikljeva ura
Število zadetkov: 6