nìti vez. niti: a ni edne piknicze neodgovorio, niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; ni Kriſztus, niti Apoſtolje ſzo nej prepovedali KŠ 1754, 40; tou pa ni Frenczelovoga, niti nikakſega drügoga obracsanya (verſio) csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti na nébo, Niti na zemlo záto, kaj je KŠ 1771, 16; ſtera nikoga vkaniti, niti od nikoga prekaniti nemore KMK 1780, 5; Ni korôn, niti kincsov Ne'zelê on od váſz BRM 1823, 8; rávnotak niti skolnik, niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo KOJ 1833, IIII; nej vogláriti ni vudné, niti v-nocsi i t.v. KOJ 1845, 10; Takse je zdai nasse vreime, ar nad vsitki pobolsanye, niti tebe prav ſzpoznanye SM 1747, 86; ka ſzo vuha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; i gde je tatjé ne podkopajo, niti je ne vkrádnejo KŠ 1771, 19; ár ſze brezi Krſzta niſcse nemre zvalicsati, ſcse niti mála decza KMK 1780, 58; i nistere neſzpodobne recsi, niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; kak jih je escse nej vidla, niti jih nebode vecs vidla KOJ 1848, 3; Nebi meo za nász szvêt nikse lepote, Niti dobrôte KAJ 1848, 7; Nebom jas tebe več nigdár sünyávao, niti šálo BJ 1886, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nìti člen. niti: nemrejo niti naeden sztopáj gvüsni bidti AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
med predl. I. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti: Niſtero je pa ſzpadnolo med trnye KŠ 1771, 42; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Boug dáj med nyiva lübéznoſzt SIZ 1807, 6; ki sze med pleve mejsa, ga szvinye pojejo KOJ 1845, 6
2. za izražanje razdeljevanja: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53
3. za izražanje pripadnosti: On náſz med te odebráne notr vzeme KŠ 1754, 126; po gorivzétji nezbrojenih szlovenskih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8 II. z or.
1. za izražanje položaja: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; nai tak razsté tvoi ország med nami doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; ino je med nami gori poſztavo reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta KŠ 1771, 2 (B1b)
2. za izražanje pripadnosti: niti je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi, vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; poſztavo je je na ſzrejdi med nyimi KŠ 1771, 58
3. za izražanje medsebojnega odnosa: Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; Oni ſzo ſze pa ſtükali med ſzobom govorécsi KŠ 1771, 53; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzvêta národmi BRM 1823, 101; Goszpodüj med nepriátelmi tvojimi TA 1848, 93; Med poszlavci najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1; gda vu Kri'sanyi vſzáko med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8
4. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ki ſze zdai med ſitkom ino ſzmertiom vertj (boji) SM 1747, 63; Med Bo'zov szlü'zbov BRM 1823, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pod predl. I. s tož.
1. pod, za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa: nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; i ſzedécsi na oſzelniczi i nyé 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta, naj ga pod korcz denejo KŠ 1771, 14; Szlovenszki silabikár pod Prespan Stampanya dáni KMS 1780, A; Sibo je vzéo, i tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; kelkokrát szam steo vküpszpraviti szini tvoje, liki kokous pod perouti KOJ 1833, XI; Edenkrát pükso pod pláscs szkrio AI 1875, kaz. br. 7; pri obá ségajo prednje roké pod koleno AI 1878, 7
2. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: ali je nyé pod tou kaſtigo vrgao KM 1796, 43; szo vnogo dr'sáv pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága, da bi je rad pod szvojo oblászt dôbo AI 1875, kaz. br. 3; pren. ino ga je pod Právdo podvergal, (djál) SM 1747, 10; Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Ka pa csáſzi te verne pod kri'z vr'ze, tiſzto je nej za grejha volo kaſtiganye KŠ 1754, 135; i pod ſzlü'zbo je vr'zejo, i hudou bodo 'znyimi csinili KŠ 1771, 359; Ali zaprlo je piſzmo vſza pod grejh KŠ 1771, 563; ki ſzi náſz tvoje ſzini pod trplejnya podvrgao KŠ 1771, 823; Zakaj je vrgao Boug naſſa mislejnya i po'selejnya pod právdo KMK 1780, 46; vnougi ſzo vſza osztavili, tejla ſzvoja ſzo pod ſzlü'sbo vrgli KM 1783, 217; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove TA 1848, 7 II. z or.
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa: ino nai vláda na(d) pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; Naj ſze vſzáko koleno naklekne i pod zemlouv KŠ 1754, 110; Csi vidis, ka pod bremenom le'zi onoga oſzeo KŠ 1754, 52; Razpetjé pod nyim kejp KOJ 1845, 6; szo sze pod golouv nébov kotali KOJ 1848, 6; pod jezikom nyegovim je nemir i nepriátelsztvo TA 1848, 8; Pod pazdjami mam kni'zice KAJ 1870, 5; Pri dnévi se zadržáva pod grmovjom AI 1878, 10; pren. dabiszmo pod nyegovimi perotami vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; Pod tvojov obrambov od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; ka ſzi ti náſz pod tvoje obrambe perotami obarvao KŠ 1754, 223; i zdr'si me pod perotami tvoje miloscse Goszpodne KM 1783, 6
2. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: dabi on, one, kteri ſzo pod Právdov bili, odküpo SM 1747, 10; Naj pod nyim vu nyegovom králeſztvi ſzveto 'zivémo KŠ 1754, 109; Ar, kikoli ſzo zdejl právde, pod prekléſztvom ſzo KŠ 1771, 561; du'sni ſzmo pod ſzmrtnim grejhom vſzako leto Oltárſzko Szveſztvo k-nám vzéti KMK 1780, 63; i nyim pod ſzmrtnov kaſtigov naj ſze niſcse ne podſztoupi skouditi KM 1790, 90; Pod vupanyem tej pocsivajo, Na bláj'senſztvo ár gori ſztánejo SŠ 1796, 33; Ar prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8
3. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: mokoje ſzterpo pod Pontiuſſem Pilátuſſem TF 1715, 22; moko ie szterpo pod Pontiussem Pilátussem ABC 1725, A5a; moko je ſzterpel pod Pontius Pilátuſſem SM 1747, 44; Ár ſze i jaſz pod obláſztyom bodoucsi cslovik KŠ 1771, 25; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7; ka bi nyihov Jezik pod Vogrszkov Korounov bodoucsi Národje polübili KOJ 1833, VIII; Ka moremo csiniti pod Evangyelioma ſtejnyom KMK 1780, 53; Od koj ſzi moremo miſzliti pod zvonyenyom KMK 1780, 32; Pod bo'sov szlu'sbov sze klecsi ali sztoji KOJ 1845, 23; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Vu etom franciskani szo radi fercskali i vertali pod obedivanyom lutheranszki profeszorje KOJ 1914, 145; Pod božov službov se zorgolami igra BJ 1886, 20
4. za izražanje načina, kako dejanje poteka: kaibi mi ani pod ſzpouſzobom pravicze, krivicsno znaſim urokom ne zmeiſali TF 1715, 17; Naj ürocsine ali hi'ze bli'znyega ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Ár po'zirávate hi'ze vdovicz pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zjedínati se -am se dov. zediniti se, dogovoriti se: nego szo sze znali zjedinati vu zidanyi KOJ 1833, IX zjedínani -a -o 1. dogovorjen: Eto je tak zjedinano, ka ki je 'zelo AI 1875, br. 2, 2 2. usklajen: szo niti szubsztantivumi, niti verbumi nej zjedinani vu racsúni KOJ 1833, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čàkati -am nedov. 1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20 2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8 3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1 4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1 čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lóučiti -im nedov. ločiti: dejte loucsiti ſcséjo od dojke BKM 1789, 8; rávno tak more dzs od cs, dz od cz ali z litere loucsiti KOJ 1833, 6; gda bodo na ſzoudbi grejsne od pravicsni Angyelje loucsili KM 1783, 283 lóučiti se tudi lóčiti se -im se 1. ločiti se: gda ſze je tvoia Duſsa od ſzvétoga teila procs loucsila SM 1747, 59; Válni; loucsiti sze KOJ 1833, 180; vſzejm vnyem 'sivoucsim, Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6 2. razlikovati se: Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé loucsijo KOJ 1833, VIII; kak szo tê lidjé zapüscseni, malo sze lôcsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3 lóučivši -a -e ločeč: Niti Persóne vküp mejsavsi, niti bojstva loucsivsi KM 1783, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
podìgnoti -em dov. 1. dvigniti, povzdigniti: Bogábojécsa Divicza podigne ocsi szvoje KOJ 1845, 85; András szvoja plécsa podigne i múcsa KOJ 1848, 17; da ſzi tvojo ſz. rokou ober nyih podigno KM 1783, 55; Jó'sef pred ſzvojom brátjom je podigno gláſz ſzvoje rejcsi KM 1796, 30; pren. Da naſſa mislejnya na Nebeszko po'selejnye podignes KM 1783, 97; szrczé i roké k-Bougi podigni govorécs KOJ 1845, 48; Za ſzebom je nyé podigno KM 1783, 253 2. zvišati: da Kráo niti dácse podignoti, niti pejnez ponacsiti neszme KOJ 1848, 53 3. povišati: meszto Eszterházi Pávla szo Bertsényi Miklósa na Palatinsztvo podignoli KOJ 1848, 104 4. spodbuditi: Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a podìgnoti se -em se 1. dvigniti se, postati boljši, plemenitejši: Szrczé moje podigniſze Tvojmi Bougi na ſzpejvanye KŠ 1754, 266; Szrczé moje podigni ſze BKM 1789, 352; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem, podigni sze nad besznôcsov protivnikov moji TA 1848, 6; Záto ſze vſzi podignimo, I zeſz na gori ſztanimo BKM 1789, 62; da sze je po vszem nyegovom tábori na ednouk veliki krics podigno KOJ 1848, 26; Jáko velika nevola Od boja, pobejga Sze je na nász podignola BKM 1789, 343; Ar ſzo ſze moji grejhi viſſe moje gláve podignoli KŠ 1754, 241 2. upreti se: Rákotzi Ferenc proti Leopoldi I. sze podigne KOJ 1914, 146; ino vszi sze podignejo na enkrát prouti Czaszari KOJ 1848, 90 podìgnovši -a -e ko je dvignil: Po tom ocsi ino roké na nebésza podignovsi, szvojo düso Bougi szporoucsi KOJ 1848, 15 podìgnjeni -a -o 1. dvignjen: Nistera podignyena hi'za je 60 sztopájov viszika KAJ 1870, 66; Koga potrejbcsina szili, z-podignyenov deszniczov sze more vö prosziti KOJ 1845, 9 2. povišan: Za toga volo je z-Egerszke Püspekije, stera je na Érsekijo podignyena, dvej nouvih napravo KOJ 1848, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrebǜvati -ǜjem nedov. 1. potrebovati, biti v stanju, ko mora kaj imeti: Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; I tou meſzto ne potrebüje ſzuncza KŠ 1771, 806; more, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; nepotrebüje teszácsa, niti zidára KAJ 1870, 99; ta telovna, ſtera po praviczi na Bo'zo diko potrebüjemo KŠ 1754, 60; Ali potrebüjemo, liki niki, preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; ár zná Otsa vas nebeſzki, ka vſza eta potrebüjete KŠ 1754, 90; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi, i nikaj ne potrebüjete KŠ 1771, 620; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznájge KŠ 1771, 515; ne potrebüjo ti zdravi vrácsa KM 1796, 100; ne potrebüjejo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 107; Slovenſzke Gmaine peſzmene knige potrebüjejo BRM 1823, IV; At, ot dokoncseke potrebüjo ovi nomeni KOJ 1833, 23; glávni racsunje pred substantivumom nepotrebüvajo vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 33; Skôrjo šôštarje potrebüjejo BJ 1886, 30; káksi krajczar, steroga bos krvávo potrebüvala KOJ 1845, 46; i priſztoupite ji, vu komkoli deli bode váſz potrebüvala KŠ 1771, 484; Csi bi pa brat ali ſzeſztra potrebüvala bi vſzakdenésnyo hráno KŠ 1771, 748; naj bi ſze z-oni pejnez vſákomi teliko vdejlilo, keliko je ſto potrebüvao KM 1796, 122; i ki ſzo zdrávje potrebüvali, zvrácso je je KŠ 1771, 197 2. biti deležen česa: ár reics eta za vász, zaiſztino vörüjoucſe ſzerczé potribüje TF 1715, 45; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje BKM 1789, 352; Bog .. On sztvorjênya nepotrebüje KAJ 1848, 8; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpüscsanyá KŠ 1754, 133 potrebǜvati se -ǜjem se biti potreben: Na dale pa potrebüje ſze od Safara KŠ 1771, 496; Doszta pomôcsi lüdi sze potrebüje k-nyê KAJ 1870, 73 potrebóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: jasz nevolni in potreboucsi idem k-bogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; Ár niti je nej bio potreboucsi ſto med nyimi KŠ 1771, 353; Gda pred té jasz potreboucsi, Morem priti Boug 'zivoucsi BKM 1789, 4b; naj bole dela, da má kaj dati tomi potreboucsemi KŠ 1754, 53; i ſzvoje roké raſzpreſztré kpotreboucsemi KŠ 1754, 817; I sto bi rad nedarüvao Tomi potrebôcsemi BRM 1823, 381; na dobro naj mi bo; A tim potreboucſim na naprej idejnye BKM 1789, 367 potrebüjóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio KŠ 1754, 52 potrebüvajóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: da bi vám ſzlü'zo, i pri váſz bodoucsi i potrebüvajoucsi KŠ 1771, 547; Jasz ſzam pa potrebüvajoucſi, i ſziromák KM 1783, 99; Da je bój mimo, od eti pomáganye potrebüvajôcsi szamo gde nekaj nisteri dobo AIP 1876, br. 1, 8; vidi brata ſzvojega potrebüvajoucsega KŠ 1771, 731; Blá'zen, ki gorivzeme toga potrebüvajôcsega TA 1848, 33 potrebǜvani -a -o potreben, potrebovan: Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé KOJ 1833, XIV; vu naprávlanyi ovih persón pred potrebüvanim prilo'sekom litero v zmesz gorivzeme KOJ 1833, 81; racsunszki nomeni sze szkládajo vu potrebüvane casuse i racsúne KOJ 1833, 135; Po szillabizálivanyi razmimo vküpszkládanye szillab z-potrebüvanimi literami KOJ 1833, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
právi -a -o prid. 1. pravi, resničen: Vörjem kaje Jeſus Kriſtus právi cslovik TF 1715, 22; Právi bog, i pravi Cslovik SM 1747, 11; Ár je vſzáki právi krſztsenik du'zen proſziti KŠ 1754, 177; da bi poſzvedocso, ka je Kriſztus právi Meſſiás KŠ 1771, 160; preodicseno Szvéto Trojsztvo eden právi Boug KM 1783, 1; Düh ſzvéti, Ki je eden Boug právi BKM 1789, 13; on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ono nam je kincs nas právi KAJ 1848, 3; ino vſzega ſzvétoga piſzma práva ſumma TF 1715, 10; kai je pravo Kristussevo Teilo, ino práva kerv SM 1747, 30; Iſztina je, ár práva vöra nemrebiti KŠ 1754, 82; Ka práva ſzvéta Mati Czérkev obláſzt má KMK 1780, 81; Práva je ſzvéta rejcs Bo'za BKM 1789, 2; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Práva Krisztusova Cérkev je pa rimsko-katolicsánszka KOJ 1845, 75; Kriſtuſſa právo Tejlo nám greiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; kai je vu ſzvétom Sacramentomi právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Právo i 'zivo Bogá ſzpoznanye KŠ 1754, 15; obrizávanye ſzrczá je právo obrizávanye KŠ 1771, 452; Právo cſiszto szrcze, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj BRM 1823, II; Právo Krſzcsanſztvo BRM 1823, VI; Právo krsztsansztvo KAJ 1848, VI; teda zaiſztino od právoga Bosjega návuka zabloudi TF 1715, 3; te ſzvéti Sacramentom právoga Teila kſzebi vzemem SM 1747, 49; Szkáksega krüha? Szprávoga zmele i zvodé KŠ 1754, 202; nego, csi ſzprávoga ſzrczá vſze zhája KŠ 1771, 438; nego li tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ki zcsiſzta i zpráva ſzrcza BKM 1789, 123; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X; i szpêvajte vszi, ki szte právoga szrczá TA 1848, 25; ſterim ſze Decza ſivi ino vpráve vöre poznányi kreipi TF 1715, 6; Dabi mi ſzkvárjenye z-práve pokoure ſzpoznali SM 1747, 20; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd te práve ſzoudbe Bo'ze KŠ 1754, 75; jálnoſzt oni, ki ſzo od práve csiſzte krſztsánſzke vöre kraj zavdarili KŠ 1771, A2b; ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi práve Vöre dopüſzto KM 1783, 11; Ti ſzi Düh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; on naj vuvſzem dobra példa práve pobo'snoſzti bode hi'si SIZ 1807, 9; Hvála boidi jednomi, právomi troiſztvi SM 1747, 86; lidjé, ſteri ſze kprávomi vadlüvanyi dr'zijo KŠ 1754, 130; vodi ſz-tvoim dühom lüſztvo napot právi SM 1747, 90; Szamo ednoga právoga Bogá KŠ 1754, 149; Ár ſzo vſzi za právoga proroka meli Ivana KŠ 1771, 139; Ki odküpi te czêli ſzvêt, I dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8; zato vucsi te greisnike na pravo pout SM 1747, 93; 'sitek goriladüvati, je vrejdnoszt za ednoga právoga Szlovena KOJ 1833, VII; Povéksaj vu meni právo vöro KM 1783, 6; Boug dáj mednyiva právo-csiſzto lübeznoſzt SIZ 1807, 6; ako Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Miloſcso na právo vörvanye SM 1747, 2; kakti je med 'Zidoszkim národom ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Za stere bodo te vſzi ſzvéczi molili vu pravom vreimeni SM 1747, 95; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142; Vörmo Vu Bo'zjem právom ſzini BKM 1789, 6; da skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; Po právoj vöri po Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 20; Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vſzi verni, ſteri zetoga ſzvejta vu právoj vöri vö preminéjo KŠ 1754, 143; naj vprávoj bojaznoſzti 'zivémo KŠ 1771, 837; Da náſz vu právoj vöri, Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; mou's ino 'sena, ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; I ſz-právim bláj'senſztvom teda te darüje SŠ 1796, 11; nego escse ſzprávov pokourov KŠ 1754, 216; nas právi Otsa i mi ſzmo nyegovi právi ſzinovje KŠ 1754, 153; Kákſi ſzo zvüna právi Apoſtolje KŠ 1771, 534; Právi verni krsztsanye BKM 1789, 12; Prednje nogé so práve lopate za kopanje AI 1878, 10; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa vſzejm právim düsevnim paſztérom dána moucs KŠ 1754, 193; ſzem Jánosa Ivana zváo, ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754, 9 2. desni: tô je te szkrágnyi levi i te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; takrávno ſz-práve ſztráni je ſztála liki zidina KM 1796, 36; Nasa tábla stiri küklé má, dvá kre práve i dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Jožek je potom svojo právo rokô Ferkeci dao BJ 1886, 6; i odſzekao nyemi je to právo vühou KŠ 1771, 248 3. v zvezi pravo pisanje črkopis: Ka je právo Piszanye KOJ 1833, 10 pravéjši -a -e boljši, pravilnejši: Radoſzt mi je tem ſzlatkejsa, Kem bole je pobo'znejsa, Pravejsa, zahválnejsa BRM 1823, 203 právi -a -o sam. pravični: Ár on lübi te práve, Odürjáva gizdáve BKM 1789, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
smèti sméjm nedov. 1. smeti, biti dovoljen: naj ſze nazoucsi bodoucsi ne podraſztim zvüpaznoſztyov, zſterov miſzlim ka ſzmejm prouti nikim KŠ 1771, 545; Kakda tak ſzmejs 'Ziveti vgrehi mrſzki BKM 1789, 440; niti ſze na drügoga vöro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; ka niti za szvedoka sze neszmi vzéti AI 1875, kaz. br. 3; Bojdi Iezus nám pecsina, K-koj ſzmejmo prihájati BKM 1789, 115; I vnougi bratov obilnej ſzmejjo brezi ſztrahá rejcs gúcsati KŠ 1771, 592; Ár nebi ſzmeo kaj gúcsati, ſtero bi ne delao Kriſztus KŠ 1771, 482; zakojbi ne ſzmeli na drügi jezik eden tákſi Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; Tak nebi ſzmeli predgati BRM 1823, 71; jeli bom ſzmeo od lübave gorécsemi tvojemi ſzrczi priſztoupiti KM 1783, 69 2. drzniti si, upati si: Szmej ſze ſto zváſz, ſteri kákse delo má prouti drügomi, právdivati pred nepravicsnimi ſzodczi KŠ 1771, 499; Sto meni ſzmej prouti ſztáti BKM 1789, 290; izda eden na drügoga csáka, niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; Csloveka neszmêmo pôleg nyegove licojne szôditi KAJ 1870, 30; Niſcse ga je pa nej ſzmeo vucsenikov pitati: to ſto ſzi KŠ 1771, 335; Nej ſzo ga pa ſzmeli vecs nikaj pitati KŠ 1771, 240; Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spitávanje -a s 1. izpraševanje: Krátka summa z-szpitávanyem, i odgovárjanyem KMK 1780, A1; ali eſcse je niti odgovora na ſzvoja vnouga ſzpitávanya nej doubo Heródes KM 1796, 108 2. prerekanje, prepir: Vcsinyeno je bilou záto ſzpitávanye od vucsenikov Ivanovi KŠ 1771, 273; Té blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642; Niti ne kebzüjo na fabule ſtera bole ſzpitávanya ſzprávlajo KŠ 1771, 634
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stvorìti -ím dov. 1. ustvariti: Teremteni; sztvoriti KOJ 1833, 175; Kriſztus ſzvejt ſztvoriti zácsau KŠ 1754, 24; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko KMK 1780, 9; Sztvouri vmeni csiszto ſzrczé KŠ 1754, 233; i csiszto ſzrczé ſztvouri vu meni KM 1783, 27; Sztvourmo csloveka KŠ 1754, 95; ko ſzi ti ſzám ſztvoril SM 1747, 59; ti ſzi moje roditele ſztvoro SM 1747, 50; ſteroga ſzi ti znicseſza ſztvouro KŠ 1754, 228; duso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Znás, ár ſzi vſza ti ſztvouro BKM 1789, 128; i zvezde, stere szi ti ſztvôro TA 1848, 7; Vorjem, ka je Boug mené ſztvouro TF 1715, 21; I ſztvoro je Bog Csloveka SM 1747, 4; Steri te je ſztvouro KŠ 1754, 269; Sto je vſza ſztvouro KMK 1780, 9; Dika Ocsi, ki me je ſztvouro KM 1783, 2; Gda je Adama ſztvouro BKM 1789, 8; Sto je ſztvouro te ſzvejt KM 1796, 3; Sztvouro je záto 'senſzko SIZ 1807, 7; koga je ſztvorila dobrouta tvoja KŠ 1754, 228 2. pripraviti, narediti: niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti mogli KM 1790, 48 stvòrjeni -a -o ustvarjen: Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen SM 1747, 5; Ár niti je nej ſztvorjeni mou'z za volo 'zené KŠ 1771, 512; Bo'zi ſzin, Ki je nej bil ſztvorjen BKM 1789, 40; na ete ſzvejt nej ſzi záto ſztvorjen SŠ 1796, 53; ſzam na té czio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; zvuna Paradi'soma je ſztvorjeni KM 1796, 6; Ár dabi te prvi cslovik ſztvorjen bio SIZ 1807, 7; 'Ze vesz szvêt tvoj sztvorjeni, Je szvedok KAJ 1848, 178; Té kopáč za svoje podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa KMK 1780, 10; Vſzáka ſztvorjena ſztvár te Plakati more BKM 1789, 88; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Zemla je z-zemlé ſztvorjeno BKM 1789, 431; kaibiſze mi Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Neodüri tvoje ſztvoriene ſztvári SM 1747, 59; Nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Sztvoritel ſztvorjene ſztvári BKM 1789, 32; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; ár ſzi k-vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári prevecs dober KMK 1780, 94; Ino oblejcsi csloveka pouleg Bogá ſztvorjenoga KŠ 1754, 97; Ino oblejcsi csloveka pouleg Bogá ſztvorjenoga KŠ 1771, 582; On je vszáko sztvorjeno sztvár zvagao KOJ 1845, 10; Oni dühovje, ſteri ſzo vu ſzvojem ſztvorjenom ſzveſztvi oſztanoli KŠ 1754, 94; Mi ſzmo nyegovo delo ſztvorjeni v-Kriſztuſi KŠ 1754, 80; Ar ſzmo nyegova náprava ſztvorjeni vu Kriſztus Jezuſi KŠ 1771, 576; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drügo KŠ 1754, 125; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; péti dén ſzo ſztvorjene ribe KM 1796, 4; Ár ſzo vu nyem ſztvorjena vſza KŠ 1771, 604; vſze ſztvorjene ſztvári ta nehám KŠ 1754, 87; ki je ſztvorjene ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvorjenimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štò tudi štòj koga I. vpraš. zaim. kdo: Sto da je Kriſtus TF 1715, 37; Sto hocse tebi vpékli zahváliti ABC 1725; Sto je pa, steri te ſzveit premága SM 1747, 2; Sto je Sz. Mat. czérkvi gláva KŠ 1754, 131; Sto je ſztvouro KMK 1780, 9; Jeli ſze je ſtoj povrno taki po Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; ali sto zná KOJ 1833, IIII; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Što je te nájčverstnejši málar BJ 1886, 8; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Za koga volo je eta vſza Kriſztus trpo KŠ 1754, 114; koga kejp je ete i napiſzek KŠ 1771, 73; i komi je ſzpravo KŠ 1754, 114; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Koga ne ſzmejmo vmoriti KŠ 1754, 35; Kágda ino po kom ſze vüpas TF 1715, 37; Po kom vadlüje Katolitsánſzki krſztsenik Sz. Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzinovje vaſi pokom je bodo metali KŠ 1771, 39; Kagda ino pokom ſze vupas SM 1747, 38; Vukom ſztoi tákſe ſzkvarjenye Csloveka SM 1747, 7 II. ozir. zaim. kdor, kateri: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore, on pokrije BJ 1886, 7; eden bogat cslovik, koga imé je Jo'zef KŠ 1771, 96; Boug! od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; Ár ſzi ti nei taksi Bogh, komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; Goſzpoud, komi boidi Dika SM 1747, 31; Ocsé naſega, Komi bojdi dika na veki veke KŠ 1771, 557; Komi bojdi hvála KM 1783, 6; Boug, komi bojdi dika BKM 1789, 8; Zvolili szo szi tak Akmosa, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7; Bôg – o, komi düh moj áldüje KAJ 1848, 8; Bôg, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; Komi szrcé boli, on more delati AI 1875, kaz. br. 7; hüdouba moja, koga je ſztvorila dobrouta tvoja KM 1783, 38; Naj poglavnik 'zitka, Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Ti, vu kom jedinom polo'zim vüpanye KAJ 1848, 336; Da bi nám dáo Boug Sziná, Vkom bi mogli 'ziveti KŠ 1754, 251; Szin moj, vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Boug, Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Kaj 'znyega ſzemena ſzhája, V-kom vſze blagoſzlov pohája BRM 1823, 2 III. nedol. zaim. kdo: kaj csi ſto neſcse delati, naj ni ne jej KŠ 1771, 630; Csi bi ſze pa ſto najso, ki bi eto delo zácso grajati BKM 1789, 8b; Ali mogôcse bode sto pitao BRM 1823, II; ali sto zná, csi ona v-dobre gobe szkresena KOJ 1833, IIII; Za toga zroka csi stoj zazvediti 'zelê AI 1875, kaz. br. 6; Csi je pa gli nej gori djano, komi je piſzani KŠ 1771, 715; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; nej z-kem sze szvajüvati KOJ 1845, 10; Od grejhov ſze lejhko zdr'zi, od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; od koga bole je miloscsa Bo'za i dár raziſao KŠ 1771, 458; ſcsé kaj prebránoga meti, od koga bole vsze Goſzpodé Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prekàniti -kánim dov. ukaniti, prevarati: Scséjo náſz prekaniti i zapelati vblodnoſzt KŠ 1754, 174; naj me vrág nigdár ne prekani KMK 1780, 102; da naſſe Telou náz ne prekáni TF 1715, 30 prekàniti se -kánim se ukaniti se, prevarati se: niti ſze od nikoga prekaniti ne more KMK 1780, 93; Nigdár ſze ne prekanim BKM 1789, 162 prekànjeni -a -o 1. prevaran: niti nikak nemre prekanyeni biti KMS 1780, N3b; Nikoga ti prekaniti nemres nit’ prekanyen biti KM 1783, 261; ár prekanyena od vrága naſſa prva mati Ejva KŠ 1754, 96 2. zvit, prebrisan: Vidimo, ka tákse sztvári szo prekanyeni AIP 1876, br. 5, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
néi tudi néj tudi ne člen. 1. ne, s povedkomzanika glagolsko dejanje: Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; Ár ſzi ti nei taksi Bogh ABC 1725, A7b; kai ga nei, ki bi dobro cſinil SM 1747, 7; nei je oſztano SM 1747, 5; geto ſzem jaſz nej gúcsau KŠ 1754, 20; ſtero je nei prouti Bougi KŠ 1754, 33; vcsis drüge, ali ſzamoga ſzebé nej KŠ 1771, 437; Nej je zadoſzta na zvelicsanye, csi vörje KMK 1780, 4; Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; nej nám trbej gori vzéti KM 1790, 20; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; more vszáki domou iti nej voglariti KOJ 1845, 10; kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; ne prepovidávaj KŠ 1754, 12; i dobra dela ne naſzledüjo KŠ 1771, 442; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Ni koroune Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; V-tvojem krili nevczagam nigdár KAJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalêhci KAJ 1870, 6; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Nebom jas tebe več nigdár sunyávao BJ 1886, 5 2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: nei jaſz, nego ſzvéti Pavel váſz opomina TF 1715, 6; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; Jaſz ſzám, nej drügi, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Ivan, (nej János, ſzta dvá bilá) KŠ 1771, 259; je Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Od ſzemena nej mo'zkoga, Nego od Düha ſzvétoga BKM 1789, 3; vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; Csi je ſteti neznas, poſzlüsaj KŠ 1771, A8a; Niti ne vu'zgájo poſzvejta KŠ 1771, 14; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; ogen escse nê vgaszeni, nego 'ze sze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3; njegov nos ne samo dobro vohalo, nego dober za oránje AI 1878, 10 3. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; nej li je Boug odébrao ſziromáke etoga ſzvejta KŠ 1771, 748; jeli lübi eden drugoga ali nej SIZ 1807, 5 4. elipt. izraža zanikanje, zavrnitev: Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano? Nei, on je SM 1747, 13; právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej! KŠ 1754, 10a; ſtimate, ka ſzo krivicsnejſi bili, Nej KŠ 1771, 215; Nej tak, liki do eti mao BKM 1789, 5b 5. v vezniški rabi za širjenje prej povedanega: aki je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; vrouke nevzemo nei kaibi tolmacſili návuk vnogo vcsio TF 1715, 5; da tak nej li ſzamo nepriáteli nego i vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12b; Meſzto je nej Athena nego Korinthus KŠ 1771, 613; Nej ſzamo za toga volo, ka ſzo nego BKM 1789, 2; szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika, nego 'selejo i tou KOJ 1833, VIII; Nej tak ti neverni, nego szo, kak pleve TA 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
opǘstiti tudi opístiti -ím dov. 1. opustošiti, uničiti: Tvojega ſerega nedaj opüſztiti BRM 1823, 322; ete Ország nej steo opüsztiti KOJ 1833, X; ki odürijo to kurvo i opiſztijo jo KŠ 1771, 797; Lasztvice doszta skodlivi sztvári opüsztijo KAJ 1870, 104; Ovo ſzvojim meſztom vſze ſzo opüſztili BKM 1789, 325; Gda bi pa 'ſe vnouga mejſzta opüſzto Holofernes KM 1796, 72; Pannonio, ki szo jo opüsztili KOJ 1848, 3; Tatárje, gda bi cêli ország grozno opüsztili, szo KAJ 1870, 165 2. zapustiti: V-nevôli neopüſzti Náſz BRM 1823, 446 opǘstiti se tudi opístiti se -ím se opustošiti se, uničiti se: vſzáko králeſztvo, ſtero je med ſzebom razdeljeno, opiſzti ſze KŠ 1771, 207; Záto ſze nám vſze opisti BKM 1789, 339; Tak ſze je opüſzto veſz 'Sodovſzki orſzág KM 1796, 73 opǘsteni -a -o opustošen: neodlása szvoj opüszteni Ország znouva obsztvárjati KOJ 1848, 37 opǜščeni -a -o 1. opustošen, uničen: Ár je vednoj vöri opüſcseno teliko bogáſztva KŠ 1771, 799; ár je vſze opüſcseno KM 1790, 92; Vrág, pekeo je opüſcseni BKM 1789, 116 2. zapuščen: nad vsitki pobolsanye, niti tebe prav ſzpoznanye, med namie opuscheno SM 1747, 86; ár je vec diczé te opüſcsene KŠ 1771, 566
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poprijéti tudi popriéti -ímem in -jém dov. spočeti: I ovo poprijés vu utrobi i porodis ſziná KŠ 1771, 163; ovo poprijés vu utrobi KM 1796, 85; ovo devicza poprijé KŠ 1771, 816; ona, Vörje i poprijé BKM 1789, 17; Eſzi ſzlisijo, ſtere ſzi zabajajo, naj ne poprijéjo KŠ 1754, 38; Ovo jaſz ſzem vu jálnoſzti popriel SM 1747, 7; i vu grejhi me je popriéla mati moja KŠ 1754, 71; Po eti dnévi pa poprijéla je O'zébet KŠ 1771, 163; Od koga je poprijéla vu utrobi Maria Jezuſſa KMK 1780, 14; i vu grêhi me je poprijéla mati moja TA 1848, 41 poprijéti se tudi popriéti se -ímem se in -jém se 1. spočeti se: Potom 'zelejnye, geto ſze poprijé, porodi grejh KŠ 1771, 746; I nemamo nyega Dühá, Csi ſze vnami ne poprijé BKM 1789, 259; Prvle, kak bi sze poprijao, Je vu diki szijao KAJ 1848, 211; Prvle, kak ſzem ſze popréjao, Me je ocsinſzko lübio BRM 1823, 329; kai ſzem ſze neili ſzamo vu greihi popriel SM 1747, 48; Goſzpodni naſſem, kiſzeje popriau od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; ki sze ie popriel od Düha szvétoga ABC 1725, A5a; ſteri ſze je od ſzvétoga Düha popriel SM 1747, 9; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KM 1790, 109; Ár ſze je on od ſzvétoga Düha popréjao zmo'znoga BRM 1823, 11; Ár ſze je od ſzvétoga Dühá tá Rejcs popriéla BKM 1789, 20; Gda ſze je pa po'zelejnye poprijalo KŠ 1754, 60; prvle, kak ſze je poprijao vu utrobi KŠ 1771, 169 2. dojeti, doumeti: i nikaj ſzo nej znali odgovárjati, niti ſzo nej mogli poprijéti, kakda ſze je tou zgoudilo KM 1796, 152 popriéti -a -o spočet: nego od Dühá Sz. popriéti zdivicze Marie KŠ 1754, 107; Znami popriéto i narodjeno ſzkvarjenyé naſſe natúre KŠ 1754, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
príti tudi prídti prídem dov. 1. priti, premikajoč se v določeno smer doseči cilj, namen: Paſcsi ſze pred zimov priti KŠ 1771, 653; Paſ ſze li ſzamou dale pridti KM 1790, 20; Jönni; pridti KOJ 1833, 161; Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; Ki nescse na szedsztvo pridti AI 1875, kaz. br. 8; Ár kesno pridti i zamüditi se jas bojim BJ 1886, 6; jasz naszkoroma nezáj pridem AI 1875, kaz. br. 7; Či vu šolo prideš BJ 1886, 4; Steri kesznej pride, tou more klecsécs zmoliti KOJ 1845, 9; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Ar vnougi prido vu iméni mojem govorécsi KŠ 1771, 143; prejk karpátszkih gór pridejo KOJ 1848, 7; Ne ſtimajte, ka bi priſao právdo razvezávat KŠ 1771, 103; I gda bi priſao Jezus vu Petrovo hi'zo KŠ 1771, 25; Hitri Králi vu hip friski da bi bili prisli SŠ 1796, 126; nej ſzem priſao razvézávat KŠ 1754, 103; Ali za toga volo ſzam priſao KŠ 1771, 308; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; Kak ſzi oprvics priso BKM 1789, 8; Li za náſz volo ſzi prisao BRM 1823, 9; Cslovecsi ſzin je nei prisal SM 1747, 12; Paveo iſztina je tá nej priſao KŠ 1771, 601; nej je prisao v-solo med deczo KOJ 1845, 5; Gda je pét let minolo, te je nezáj prišo AI 1878, 8; k-ednomi potoki prisla AI 1878, kaz. br. 7; vu šôlo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; i prisli ſzmo ga molit KŠ 1771, 7; Eto ſzo onih, steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; Ár ſzo i oni prisli na ſzvétek KŠ 1771, 277; Vougrov, steri szo z-Á'sie szem prisli KOJ 1833, VIIII; Avarci, ki szo vu Dálmacio prisli KOJ 1848, 6; vu Jeſuſſi, ani knyemo priti nemorem TF 1715, 23; dabi Mogao priti vtou blá'zenſztvo KŠ 1754, 274; Naj nám po etom 'sitki vu Nebéſza dá pridti KMK 1780, 28; naj k-tebi morem pridti KM 1783, 6; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Králeſztvo SM 1747, 78; gda prides znébe KŠ 1754, 272; Da prides vnebeſzki ſereg angyelſzki BKM 1789, 1e; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; ſzvéti Düjh ober Tebé pride SM 1747, 10; Düj ſzvéti pride na té KŠ 1754, 107; Ár za toga volo pride ſzrditoſzt bo'za na ſzini nevernoſzti KŠ 1771, 583; obdrügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18; Ár gda pride, mi toga neznamo SŠ 1796, 8; Odnut pride vſze bode ſzodio BRM 1823, 4; doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; jeli preczi tá po tój pouti pridemo KŠ 1754, 143; i po vu Kriſztuſi vöri na vekivecsno praviczo pridemo KŠ 1771, 830; Daj, da k-tebi na diko pridemo KAJ 1848, 10; Molte, naj vu ſzküsávanye ne pridete KŠ 1771, 247; V-nébe diko pridete BRM 1823, 8; kteri po nyem kBogi prideo SM 1747, 14; nám otroczi merjéjo, vu ſzvoj lejp ürok prido BKM 1789, 10; Vſzi angyelje pridejo BKM 1789, 19; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; pren. csi gBosjemu ſztolo seles právi priti SM 1747, 88; kaj je ete zaiſztino te prorok, ki má pridti na ete ſzvejt KŠ 1771, 283 2. premikajoč se v določeno smer biti bliže komu: ne bránte decsiczi kmeni priti ABC 1725, A6b; On szkoro scsé kvám priti BKM 1789, 12; Gda bi Náthan prorok knyemi priso TA 1848, 41; Známo, ka je Szin Bo'zi priſao KŠ 1754, 99 3. biti, postati deležen česa: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; Pridi knám králeſztvo Tvoje ABC 1725, A4b; Pridi knám králeſztvo Tvoje SM 1747, 43; Pridi knám králeſztvo Tvoje KŠ 1754, 152; Pridi knám králeſztvo Tvoje KŠ 1771, 18; Pridi knám králeſztvo Tvoje KM 1790, A3b; Pridi knám králeſztvo Tvoje KM 1783, 278; naj blagoſzlov med pogáne pride SM 1747, 17; naj pride na té od lüdi blagoſzlov KŠ 1754, 33; naj ne pridete vu ſzküsávanye KŠ 1771, 148; kai ſzi ti zpokornoſzti k-tvojemi Oczi v Teilo priſal SM 1747, 52; je po ednom Csloveki greih na ſzveit priſel SM 1747, 7; Od Ocsé Bogá na zemlo, Priso BKM 1789, 3; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; kaj ſzo mojega robſztva dugoványa bole na prej idejnye Evangyelioma prisla KŠ 1771, 529; Rávno kak po ednoga greihi to ſzkvárjenye na vſze lüdi prislo jeſzte SM 1747, 8; Vmiloscse vrejmeni Prisloje zvelicsanye BKM 1789, 11; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9 4. doseči določeno stanje: Ka je potrejbno vſzákomi csloveki, gda k-pámeti pride KMK 1780, 5; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; ino gda tiſzti veſzéli Jürjav dén pride SIZ 1807, 5; Pride csin nyegov na glávo nyemi TA 1848, 6; vzvünszko tr'ztvo pride i ceno doli vdári AI 1875, kaz. br. 8; po etoj poti vküpidévcsi, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1, da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Ovo dnevi prido, vſterih piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; Ki sze v-souli vcsijo, na goszpodsztvo prido KOJ 1845, 140; meszto zdanyesnyi mertükov nôvi vnücanye prido AI 1875, kaz. br. 6; knige ne naides, kotera bi bila na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; Ár ſzo pravili, ka je od pámeti priso KŠ 1771, 110; Ár je nej na dobro priſſao KM 1790, 56 pridajóči -a -e ki pride, nastane: Zemlje-vogelje je pod zemlo pridajoči logov AI 1878, 55 pridóuči tudi pridóči -a -e 1. ko je prišel: I, tá pridoucſi prebivao je vmeſzti KŠ 1771, 9; Ár, csi bi ſto pridoucs drügoga Jezuſa predgao KŠ 1771, 547; Pridoucsi z-lovine E'ſau, zvedo je KM 1796, 20; Ár on tá pridoucs zapré vszo dopridejnye KOJ 1848, 4; pridoucsa ſzpádnola je pred nogé nyegove KŠ 1771, 124; Domô pa pridôcsa z-máterjov, pá je zácsala pleszti KAJ 1870, 143; i ona je domô pridôcsoj materi niti vecs povedati nêmogla KAJ 1870, 43; i grejsniczke pridoucsi, ſzeli ſzo ſzi KŠ 1771, 28; nad pridoucsimi bratmi KŠ 1771, 740 2. prihodnji, sledeči: Nazviſcsáva pridoucsega Antikriſztuſa KŠ 1771, 627; Brátec! pridi knam pridôčo nedelo BJ 1886, 23; králeſztvo Bo'ze pridoucse KŠ 1771, 129; kaj bi vtom za nyim pridoucsem vörvali KŠ 1771, 400; Ka ne bi vzéo i vu pridoucsoj vekivecsnoſzti KŠ 1771, 134; ludjé sze na pridôcse zimszke dni priprávlajo KAJ 1870, 28; znavſi vſza na ſzébe pridoucsa KŠ 1771, 325 pridévši -a -e ko je prišel: Pridevsi caszar szvojimi prednyari AI 1875, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razdelìti tudi razdilìti -ím dov. razdeliti: vlomogaje, dabi ga vſzejm razdeliti mogao KŠ 1754, 203; i porobe nyegove razdili KŠ 1771, 207; med szebom razdelijo szlávno Polszko Králevsztvo KOJ 1848, 111; i razdelte ſzi ga KŠ 1771, 245; naj razdili zmenom örocsino KŠ 1771, 211; razdêli nyim jezike TA 1848, 43; Potom ſzem pa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; ino ſzi nyim zadoſzta moucſi razdejlo SM 1747, 50; Ti szi razdêlo z ramov tvojov môrje TA 1848, 59; ſorſom nyim je razdejlo ovi zemlou KŠ 1771, 382; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov KŠ 1771, 95 razdelìti se -ím se 1. razdeliti se: Kada sze more recsi na szillabe razdeliti AIN 1876, 7; Hrbtenični se pá na štiri tále razdelijo AI 1878, 5; Satan .. razdejlo ſze je KŠ 1771, 110 2. ločiti se: Razdili ſze ocsa proti ſzini KŠ 1771, 214 razdèljeni -a -o 1. razdeljen, razdvojen: Csi je pa i Satan med ſzebom razdeljeni KŠ 1771, 207; Krátka ſumma je na tri tále razdeljena TF 1715, 20; ſtera je na tri tále razdeljena KŠ 1754, 84; i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; Eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Saloniki, razdeljeno na tri tále KŠ 1771, 612; naj sze králesztvo vu szebi razdeljeno neopüszti KOJ 1833, XIII; Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljeni KŠ 1771, 53 2. razcepljen: Na Apoſztolſzki glaváj, Ieziczke razdejljeni BKM 1789, 120; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; I ſzkázali ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KM 1796, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trpèti tudi terpèti -ím nedov. 1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645 2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7 3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546 4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3 trpéči -a -e 1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3 2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81 3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68 4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8 trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zglásiti -im dov. razglasiti: králeszka rêcs orszácsko szpráviscse za odprêto zglászi AI 1875, kaz. br. 1; Boug je ſzvojo ſzvéto zápoved vonka zgláſzo TF 1715, 12 zglásiti se -im se 1. oglasiti se: Jeli ſze je ſzlobodno pri Goſzpodára hi'si zgláſziti SIZ 1807, 40; more ſze vpiszmi zglásziti AI 1875, kaz. br. 3; Csi sze veszeljé zglászi AIP 1876, br. 1, 1; Hodos niti sze ne zglászo AIP 1876, br. 2, 3 2. javiti se: Za prázen tron szo sze stirje zglászili KOJ 1848, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zvézati zvéžem dov. zvezati: niti zlanczmi ga je niſcse nej mogao zvézati KŠ 1771, 114; vzeme pojáſz i zvé'ze ſzi 'znyim roké KŠ 1771, 408; zvéſte ga vu ſznopje KŠ 1771, 44; da bi nyemi mlinſzki kamen zvézali na ſinyak KŠ 1771, 58; zvézao ga je KŠ 1771, 47; Nepriátele je zvézo BKM 1789, 93; i zvézali ſzo ga KŠ 1771, 325; pren. kakoli zvé'zes na zemli KŠ 1771, 54; Zvé'ze nase düſevne rane BKM 1789, 357; kakoli zvé'zete na zemli KŠ 1771, 59; I zvé'si mojo düso Vu tvoje vezalo SŠ 1796, 155 zvézati se zvéžem se zaplesti se: szo sze na pouti vu pope zvézali KOJ 1845, 63 zvézavši -a -e ko je zvezal: i czejli tanács zvézavſi Jezuſa KŠ 1771, 151 zvézani -a -o zvezan: Záto jaſz Paveo zvézani Jezuſov rob KŠ 1771, 578; Naj te tak ne bode ſzrám niti mené zvézanoga KŠ 1771, 646; pren. Zvézan ſzi k'zeni KŠ 1771, 503; voda recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; voda v-Bo'zo rejcs zvézana KŠ 1754, 185; 'Zena je zvézana kprávdi KŠ 1771, 504; i, kakoli zvé'zes na zemli, zvézano bode vu nebéſzaj KŠ 1771, 54; oni vſzi ſzo edno vu Kriſztuſi vküp zvézani KŠ 1754, 132; nego je je, zlanczmi mráka zvézane ſzüno KŠ 1771, 719
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
béjžati -ím nedov. 1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98 2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4 bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407 bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
celó tudi celóu tudi cilóu prisl. 1. celo, popolnoma: Nas nepriátel je gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; sze czelou na t preobrné KOJ 1833, 84; za málo ali celou nikakso plácso KOJ 1845, 111; ino sze od etecz czelou pobrati KOJ 1848, 108; Kô'za csloveka je nê celô gladka KAJ 1870, 30; je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; czlou vu tecsáji pernyánya KOJ 1845, 56; czlou za Czaszara KOJ 1848, 24 2. sploh, nikakor: je 'ze cslovik neſzpodoben i czilou mrtev na dobro delo KŠ 1754, 72; zametávamo ino czilou tá nehámo, KŠ 1754, 32; niki czilou právijo ka 15. lejt KŠ 1771, 2 (B1b); ne priſzégajte czilou, niti na nébo záto KŠ 1771, 16; i czilou drüge lidi csini znáſz KŠ 1771, 443; Czérkev náſz czilou ne oſzlobodi KMK 1780, 82; Tá me je czilou oſztavo BKM 1789, 323; je lüſztvo od bolvánſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 62; kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; Czilou kak etim prisavczom je dopüszto KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dostójno prisl. 1. dostojno, častno: Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; niti dácse vecs ne proſzijo, liki je dosztojno KŠ 1754, 219; Ki bi ſze mogao doſztojno ſzmilüvati nad neznajoucsimi KŠ 1771, 678; Doſztojno je, naj ti zvrejdnim tálom hválo dám KŠ 1771, 818; Bogá hváliti doſztojno BKM 1789, 357; Zaisztino, je vrejdno, dosztojno, naj tebi hválo dámo KM 1783; naj tüha ino pokorna bode, nyega ſze doſztojno poſtüje SIZ 1897, 10; naj bi eto tesko delo doſztojno i pobo'zno ſzkoncsao BRM 1823, IV; nyega dosztojno csesztijo KAJ 1848, 8; Doſztojno ſze sztoga ſzpomenouti SŠ 1796, 12 2. dostojno, spodobno: Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; solarje znájo dosztojno paziti KOJ 1845, 16; vu šolo dostójno vnyô ſtôpi BJ 1886, 4; se je tebi voprositi dostójno BJ 1886, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvòrni -a -o prid. dvoren: niti dvorne Goszpé, niti Goszpoudje KOJ 1848, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fàbula -e ž 1. bajka: Niti ne kebzüjo na fabule KŠ 1771, 634 2. čenča, izmišljotina: babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; Ar ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gláva -e ž 1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7 2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870 3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10 4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gòri jemánje ~ -a s 1. napredek: oſztánem na vaſe gori jemánye i radoſzt vöre KŠ 1771, 593 2. privzemanje: Ka je potrebno znati od gorijemánya ali odsztávlanya van i vannak verbuma KOJ 1833, 122; Niki pred -i zaposztavki z-gorijemányom personszkih pronomenov KOJ 1833, 110 3. sprejemanje: Od plácse gorijemánya sze niti eden ne szpozábi AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gòri vzéti ~ vzèmem dov. 1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75 2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94 3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7 4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8 5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16 gòri vzéti se ~ vzèmem se 1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221 2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7 gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696 gòrivzéti -a -o 1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112 2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404 3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6 4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gòri zbüdìti ~ -ím dov. 1. obuditi, zbuditi: je i zmrtvi zmo'zen gori zbuditi Boug KŠ 1771, 692; ſzi me na gneſz gori zbüdil SM 1747, 64; kaj je gori zbüdo Kriſztuſa KŠ 1771, 58; i gori ſzo ga zbüdili KŠ 1771, 114 2. spodbuditi: mené na dobro gori zbüdi KŠ 1754, 232; zbüdi gori naſa ſzrcza KŠ 1771, 840 gòri zbüdìti se ~ -ím se zbuditi se: Gori ſze 'se zbüdi SŠ 1796, 10 gòri zbǜdjeni ~ -a ~ -o obujen: niti Kriſztus je nej gori zbüdjeni KŠ 1771, 52; i gori je zbüdjeni za volo pravicsnoſzti naſe KŠ 1771, 456
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gospód tudi gospóud -a m 1. gospodar: naj je, i ſzlüga, liki goſzpoud nyegov KŠ 1771, 33; Nej je niti ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; csloveki, liki nyih goſzpoudi, podvrgao KŠ 1754, 94; ſzluga on nazvejſzto je goſzpoudi ſzvojemi eta KŠ 1771, 220; 'Sena je pa du'sna Mou'si, glávi i Goſzpoudi ſzvojemi podlo'sna biti SIZ 1807, 10; pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Kriſztina je ednoga lagojega Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; [pes] nájde svojega gospoda AI 1878, 8; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 19 2. spoštljiv naslov za odraslega moškega: Goszpod ABC 1725, A3a; goszpôd AIN 1876, 17; eden ſzveczki Goſzpoud BKM 1789, 7b; ino je gospôda vučitela poslüšala BJ 1886, 4 3. duhovnik: Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4 4. Kristus, Bog: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; právi Goszpod vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; ſto je Goſzpoud KŠ 1754, 222; Ocsa, Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Szvéti Goszpoud Boug KM 1783, 8; Vadlüje te, kaj ſzi Goſzpoud BKM 1789, 2; Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; je molitev mojo Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Stoie Cslovik ki ſze boji Goſzpoda SM 1747, 93; mojega Goſzpouda ſzlejdnya zapovid KŠ 1771, 261; Prôti velkoszti goszpôda 'zitka KAJ 1848, 8; idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; vſze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; kaj je vidila Goſzpouda KŠ 1771, 332; tebé Bogá, i Goszpouda KM 1783, 9; Nebész Gospôd BJ 1886, 8; po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Vu Jezuſſi Goſzpoudi naſſem KMK 1780, 7; ſzo nej trijé Goſzpoudje nego je eden Goſzpoud KM 1783, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gòtov -a -o prid. 1. pripravljen, voljan: Zmosni Bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Goſzpodne, ſztebom ſzam gotov i v temniczo i na ſzmert idti KŠ 1771, 247; Düjh je iſztina gotov, ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; gotov ſzam vſza trpeti KMK 1780, 72; Goszpodne, gotova je düsa moja KM 1783, 2; povedali ſzo Sauli, ka je natou gotov Dávid KM 1796, 56; vaſe vrejmen je pa vſzigdár gotovo KŠ 1771, 288; niti za grdi dobicsek, nego zgotovoga ſzrczá KŠ 1771, 712; Vcsini me Vu vſzem gotovoga BRM 1823, 7; Gotov szem, o Bog, csiniti volo tvojo TA 1848, 33; Na tô je pojbár gotov bio KAJ 1870, 91; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov AI 1875, br. 2, 7; On je domá ino vinej Gotovi na obrámbo KŠ 1754, 265; Záto i vi bojdte gotovi KŠ 1771, 82; On je ſzpomocsjom gda trbej, Gotovi na obrambo BKM 1789, 352; priſao je te 'zenin, i te gotove ſzo notri sle 'znyim KŠ 1771, 84; i vſza ſzo gotova, pojte na goſztüvanye KŠ 1771, 72 2. popoln: najobrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo gotovo KŠ 1771, 162; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848, IV 3. narejen, izdelan: Ka je gotovo ino se itak vszaki dén znôva BJ 1886, 8; ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
govènski -a -o prid. 1. goveji: ednécse meſzou: drügo je pa govenſzko KŠ 1771, 523 2. živalski, težek: Niti z-govenszkov hotlivosztjov Oszkrúniti KAJ 1848, 173; eto je govenszko delo, vu celom 'zitki mojem je komaj oprávim KAJ 1870, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jèsti jéjm tudi jém nedov. 1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b 2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49 3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568 4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32 jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
k predl. z daj. 1. k, za izražanje cilja, ki ga gibanje doseže: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; ino me kfriſkim vodám pela ABC 1725, A8b; lüſztvo ſze pribli'záva kmeni KŠ 1754, 13; prineſzli ſzo knyemi vſze betésne KŠ 1771, 49; cslovik .. i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 585; püſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Hotte veli kmeni BKM 1789, 9; Ar v-nebéſza pojdemo k-Bouguvi SŠ 1796, 7; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; szo roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; vszaki ednoga poszlanika k hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; tvoje dobrote dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi KŠ 1754, 41; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; bi mogoucse bilou Szloveni k-znanyi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; po etoj póuti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; pren. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93 2. za izražanje splošne usmerjenosti: obrnés nyéh od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; ſtera je brod Krete glédecsi kpodnévi i kvecséri KŠ 1771, 424 3. za izražanje usmerjenosti dejanja: ino je erkla k-ſeni SM 1747, 5; vu naſi molitvaj k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; Ar ſze zſzrczom vörje kpraviczi KŠ 1771, 470; vi ſzami glédajte ktomi KŠ 1771, 398; naj ſze dobro k-ſzmrti morem pripraviti KM 1783, 90; knám vö ſzkázano dobrouto BKM 1789, 6b; ſze je dobrouta Bo'sa vö ſzkázala k-národi SIZ 1807, 8; lübézen kmeni ino kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; lubéznoſzt kmeni SM 1747, 41; bode lubézen knyim ſzka'zuvao KŠ 1754, 221; lubézen ſzo meli kJezuſi KŠ 1771, 339; da tvojo knám ocsinſzko dobro volo ſzpoznamo KŠ 1771, 844; tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſzam pripravo, ino mojo dobro-volo k-nyemi SIZ 1807, 38; Lübéznoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Pokornoszt k-Bôgi KAJ 1848, 186; veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; Pavla apostola k-Filippénczom piszani liszt KŠ 1771, 589; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103; i k-ſzmrti je pobio jezero Filiſzteuſſov KM 1796, 49; szo vsze okoline k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80; proſzo ſze je k-Czaſzari KM 1796, 129 4. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: katechiſmus, kſteromi ſze je vecs rédov priverglo TF 1715, 9; ktomi odeteu dáva TF 1715, 21; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; Ktomi escse tudi ſzem djáo Pridavek KŠ 1754, 8b; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; ka bi ſze zracsúnali k-tvojim ſzvéczom KM 1783, 24; i niſtere znouvics obrnyene [pesmi], czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; kaj bi mi cseri k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; K-tomi szta obá jáko velikiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; ſztotnik je krokám dáo vitézov poglavniki vouznike KŠ 1771, 428; Ali mi ſzmo dönok k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48 5. za izražanje namena: Naſſega Goſzpodna Teilo nám gréiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; On je ſzvojim kpomoucsi SM 1747, 253; je on vſzejh Goſzpoud, bogat kvſzejm KŠ 1771, 471; ſzi ſze nám naroudo k-veſzélji KM 1783, 234; je bio ſteri med Izraëlſzkimi Králmi k-csemi KM 1796, 96; bio ſzam vam k-radoſzti SŠ 1796, 76; Vera K-dobromi deli prilocsna BRM 1823, 2; poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; pridi nam k pomôcsi TA 1848, 66; K-brojenyi pa nema vôle KAJ 1870, 9; i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; da ſzo ſzi vnougi krokám vzéli vréd ſzpraviti prepovidávanye KŠ 1771, 161 6. za izražanje pripadnosti: ſtere neſzmejmo 'zeleti? vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; tak vszi szlisimo k-ednomi obcsinszkomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; k prvomi šeregi se lišijo hrbtenični AI 1878, 5; i nyidva k rodovini slišita BJ 1886, 10 7. za izražanje vzroka: moreio ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Boga kpómocsi zovimo SM 1747, 81; Bilou je pa priprávlanye k-Vüzmi KŠ 1771, 329; liki je kralüvao grejh k-ſzmrti KŠ 1771, 458 8. za izražanje časovne, krajevne bližine: ár je szuncze 'ze kvecséri KŠ 1771, 256; K-novomi leti sze dr'zina prminyáva AIN 1876, 24; Bila pa je Bethánia blüzi k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 304; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; eden kdrügomi lübezniven KŠ 1754, 41 9. za izražanje podobnosti: tejlo, da bode priſzpodobno kodicsenomi nyegovomi tejli KŠ 1754, 140; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko, kZerni horcsicsnomi KŠ 1771, 44; Mi lidjé ſzmo ktomi, ka je Dühovno, neſzpodobni BKM 1789, 178; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kà kóga ozir. zaim. 1. kar: Ne poſelei tvojega blisnyega ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; nikai kaie nyegovo ABC 1725, A4b; Morem vzéti jaſz tou ſzkrühom, Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; Vſze, kou ſze vmeſzárniczi odáva, jejte KŠ 1754, 211; Na ime, ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A2b; Teda ſze je ſzpunilo, ka je povejdano od Jeremiás proroka KŠ 1771, 8; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Ka je k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; vuvſzem, ka je dobro podlo'sna biti SIZ 1807, 10; Vſze, Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; je vsze na pobêgi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; Ka Boug csini, vſze dobro je SM 1747, 75; neg ko neſcsem, tou cſinim SM 1747, 68; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou ga proſzi, ne dá preczi SM 1747, 73; ne cſinite, ká vam právim KŠ 1754, 105; ino tak meni lejhko dá, kou ga proſzim KŠ 1754, 180; Csi ſze zadovolimo, ka on nám dá KŠ 1754, 14; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, ſztvojom i zdrügi pomocsjom zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; je vö dao ſtámpati, ka je pred nyim niſcse ne cſinijo BKM 1789, 3b; Ka ſzi hüdoga ti vcſino, Tou ti je odpüscseno BKM 1789, 15; Poſzlühnimo, Na koj náſz vcsi ſzvéto piſzmo BKM 1789, 62; Ne gúcsi ono, ak dobro nevejs KM 1790, 16; vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; vse na pepél pôžgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9; da, vu kom prouti vám gucsijo, vas 'zitek dicsijo KŠ 1771, 706; tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája, i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; pét lejbov krüha, ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; Szkém stoj láda, on je ládavec AIN 1876, 16; Ne lübte ete ſzvejt, niti, ká ſzo vu etom ſzvejti KŠ 1754, 12; ſzlabo od miſzli, odpüſzti mi je ne racsunai k-nyim mene, ké ſzem vcſinil pröd tebe SM 1747, 68 2. v vezniški rabi ki, kateri: ja ſzam ſzebe vſzegaveics na tvoio volio, kaie vſzigdár nai bolsa, zavüpam SM 1747, 57; On náſz znevoul oſzlobodi, ka je na náſz zdai prisla SM 1747, 79; je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa, Ká mi pout ká'ze vſzegavejvcs KŠ 1754, 253; tvoie Zvelicſanye, ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüdſztva SM 1747, 58; radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; rejcs Bo'zo on vſzigdár poſzlüsa, Na ko on paſzko vſzo náj vékſo imá BKM 1789, 186; i na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Ono ſzemen .. Na kamni kou oſztáne BKM 1789, 179; Záto nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau, ka bo on zapovidávau SM 1747, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kàj vez. 1. da: Vörjem ino .. kaje meni Teilo i Düſſo dáu TF 1715, 21; tou je tou, kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Nedela je naſztávlena záto, kaj je vtom dnévi Kriſztus od ſzmrti gori ſztano KŠ 1754, 24; dabi ſze ſzpunilo povejdanye po prorokáj, kaj bode ſze Nazarenſzki zváo KŠ 1771, 9; Eto je vám znamejnye, kaj Le'zi vu teſzni jaſzliczaj BKM 1789, 31; Tou csini, kaj ga dicsili SŠ 1796, 17; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug nebeszki, kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; Blá'zeno erkôcsi v-Bozoj dobroj vôli, Kaj Bog nyo odlôcsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10 2. ker: Záto: i, kaj niſcse za drügoga nemore vörvati KŠ 1754, 86; Niti na zemlo záto, kaj je podnogáonicza nyegova KŠ 1771, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kámra -e ž shramba: Kámra Kamara KM 1790, 93; kouvrane niti kámre nemajo, niti skegnya KŠ 1771, 212; idi notri vkámro tvojo KŠ 1771, 18; dvá 'zakla V-kámri nyidva dene na tla KAJ 1870, 45; ovo vu kámraj je, ne vörte KŠ 1771, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
káranje -a s karanje, opominjanje: Zadoſzta je tákſemi eto od vnougi káranye KŠ 1771, 531; za ſteroga volo je vrejden káranya KŠ 1754, 56; (ſzvéto) piſzmo haſznovito je na vcsenyé, na káranye KŠ 1754, 1; da ſzta nikaj nej genola niti na káranye, niti na csüdna dela KM 1796, 69; Paveo I. po káranyi Korinthusáncsov ká'ze, ka KŠ 1771, 494; i ne vczágaj pod nyegovim káranyem KŠ 1771, 694; Geto odürjávas karanya TA 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
koróuna in koróna -e ž 1. krona, okrasni predmet: Ni kincse ne iscse BKM 1789, 11; Ni korón, niti kincsov Ne'zelé BRM 1823, 8 2. kar je po obliki podobno kroni: trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; I ztrnya ſzpleteno korouno ſzo nyemi okouli na glávo djáli KŠ 1771, 94 3. monarhija, država: bi nyihov Jezik vszi pod Vogrszkov Korounov bodoucsi Národje polübili KOJ 1833, VIII 4. čast, priznanje: Gde ſze lescsi tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; bratje moji, radoſzt i korouna moja KŠ 1771, 598; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni Korouna Vſzejm SŠ 1796, 4; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo, mi pa, neſzprjhlivo KŠ 1771, 508; Ár, geto je vardenyeni, vzeme 'zitka korouno KŠ 1771, 746; Darüvao bi náſz ſzvojom koronom BKM 1789, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kóštati in kóuštati -am nedov. poskusiti, okusiti: da je nej kopüna pecsenoga vtégno kostati KOJ 1848, 91; kaj niſcse oni pozváni lüdi ne koſta vecsérje KŠ 1771, 220; ka tecsáſz nikaj ne koſtamo, dokecs ne bujemo Pavla KŠ 1771, 414; niti ne koſtaj, niti knyemi ne ſzégni KŠ 1771, 607; i gda bi ga koſtao, nej ga je ſteo piti KŠ 1771, 95; pren. Akoie pa bolje meni to telno ſzmert kostati (ſzterpeti) SM 1747, 57; Ali csi ti toga trôsta Düsa z-gvüsnosztjov nekosta KAJ 1848, 144; Ako glih telovno ſzmrt koustamo SŠ 1796, 13; ſteri ne koſtajo ſzmrti, dokecs ne bodo vidli Sziná cslovecsega KŠ 1771, 55; ſzi britko ſzmrt kouſto BKM 1789, 135
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kotrìga -e ž 1. ud, okončina: Vſze kotrige bo veſzéle SŠ 1796, 4; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; je meni vſze kotrige dau TF 1715, 21; Ne odüri Té moje kotrige 'zálosztne KŠ 1754, 254; Niti ne poſztávlajte kotrige vaſe, za rosjé nepravicze KŠ 1771, 460; Zdr'zi Nase kotrige vu moucsi BKM 1789, 52; Primi gori Goszpodne za áldov vsze kotrige KM 1783, 5; nejga méra vmoji kotrejsnyi kotrigaj KŠ 1754, 232 2. del, ud: Kotriga ſzem tvojga tejla KŠ 1754, 270; te nevidoucse czérkvi kotrige pravicsno ſzlü'zio KŠ 1754, 131; Neznate, ka ſzo tejla vaſa Kriſztuſove kotrige KŠ 1771, 500; Matere Czérkvi vſze kotrige májo KMK 1780, 21; mi ſzmo tvoje, Tvojega tejla kotrige BKM 1789, 114; vſzej verni kotrig Kriſztusevi KŠ 1754, 132 3. člen družbe: lüſztva vſzáka obcsinſzka kotriga bode du'sna priſziliti KM 1790; dú'sni szmo kati verne kotrige, za szvoje glavé szrecso sze szkrbeti KOJ 1833, VII 4. zlog, govorna enota: Govorênya z-rêcsi, recsí z-kotrig, kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; recsi z-kotrig sztojijo KAJ 1870, 6; je recs: edne-kotrige AIN 1876, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ládati -am nedov. 1. imeti: deſzetino dám zevſzega, ka ládam KŠ 1771, 231; Szin Ocsé Nebeszkoga, ki ſzrczé moje ládas KM 1783, 159; [Pronomen] da on meszto substanitivuma sztojécsi, z-toga lasztivnosztmi láda KOJ 1833, 35; nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59 2. ravnati s čim: vſzákſi vaſz zná ſzvojo poſzoudo ládati vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 619; Ládaj znami Düh ſzvéti BKM 1789, 99 3. gospodariti, vladati: Nemai drügi Bogov nego kteri lada, nebom ino zemlom SM 1747, 87; 'Zenám pa ne dopiſztim niti ládati nad mo'zom KŠ 1771, 636; Sztejm ſzvedocsim, ka on nad nébov i zemlouv láda KŠ 1754, 180; poglavniczke poganſzki goſzpodüjo nad nyimi, i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; prouti poglavnikom, ki vu kmiczi etoga ſzvejta ládajo KŠ 1771, 587; ete je te örocsnik, pojte, bujmo ga i ládajmo nyegovo örocsino KŠ 1771, 70; Vu trplivoſzti vaſoj ládajte düſe vaſe KŠ 1771, 242; hodte blagoszlovleni ládajte priprávleno vám králesztvo KM 1783, 66; Ádam, Ejva, Tejva ſzta ládala z-vſzov zemlouv KM 1790, 84; [Bog] Ze-vszém láda KOJ 1848, 9; gda zamán lüdjé med ſzinmi cslovecsimi ládajo TA 1848, 10; ár szo z-vogerszkih Králov pokopaliscsom 'se Törci ládali KOJ 1848, 82; Ládaj, i ravnaj me vszigdár pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5 4. dobivati: kaj ſtimas, ka ſze Bo'zi dár za pejneze láda KŠ 1771, 365 ladajóuči -a -e imajoč, vladajoč: liki nikaj nemajoucsi, i vſzákſim ládajoucsi KŠ 1771, 539
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lànc -a m 1. veriga: i lancza mojega ſze je nej ſzrame'zlüvala KŠ 1771, 647; je meo klücs te prepaſzti i veliki lancz vu ſzvojoj rouki KŠ 1771, 803; Nad ſterim poſzelſztvo noſzim vu lánczi KŠ 1771, 587; Peter zvézani zdvöma lanczoma KŠ 1771, 378; I doli ſzo ſzpadnoli lanczi znoug nyegovi KŠ 1771, 379; i niti zlanczmi ga je niſcse nej mogao zvézati KŠ 1771, 114; pren. ki ſzo z-lanczmi grejhov zvézani KM 1783, 101 2. gorska veriga: Tê sze redôvej ali lancovje bregôv zovéjo KAJ 1870, 146
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
líst -á m 1. pismo: Liſzt Levél KM 1790, 94; Judásov liſzt KŠ 1754, 3; K-Kolossánczom piszani liszt KŠ 1771, 601; Svéto pismo je nyegov list BJ 1886, 46; ſzvéti Paveo k-Rimlánczom piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 192; Zaprtek liſztá KŠ 1771, 586; ſz. Pavla Galatánczom liſzt darüvao KŠ 1771, A6b; naj ji dá razlocsenyá liſzt KŠ 1771, 16; Pavel Apoſtol, vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; ſterekoli bodte ſtimali ſzpodobne po liſzti KŠ 1771, 525; Ali potrebüjemo preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; Proſzo je od nyega liſztí vu Damaskus KŠ 1771, 367; Liki i vu vſzej liſztéj, gucsécsi KŠ 1771, 723; Apoſtolov Djánye zLiſztmi i ſz. Ivana Oznanoſztjom KŠ 1771, A6b 2. list, del rastline: Niti edno liszt sze nê genolo AI 1875, kaz. br. 7; i ono ſzta z-liſztyom figovoga drejva zakrivala KM 1796, 7 3. list v knjigi: Na lisztê govorênya jeszo KAJ 1870, 6; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Mágjar -a m Madžar: Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Csi bom 'sivo, z-szamimi sztránszkimi, da Magyarom niti zemlé, niti csészti neosztáne KOJ 1848, 16; Árpád Magyare na zdájsno zemlo szrecsno privodi KOJ 1848, 7; Teda sze prime z-Magyarmi KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mèšter -tra m 1. učitelj: Mester, Vucsiteo, mester, mujszter KOJ 1833, 165; Nebode zmojega ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; Ár je eden vas meſter, Kriſztus KŠ 1771, 76; Meſter, czejlo noucs ſzmo delali KŠ 1771, 179; Jezus Meſter Apoſtolov KM 1783, 41; Niti ſze ne zovte meſtre KŠ 1771 2. mojster, obrtnik: mestrom, i tr'szczom je nej bráno vu Vogerszkom sze naszeliti KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
metàti mèčem nedov. 1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364 2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21 3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39; na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155; menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383 4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127 5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255 6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88 7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159 metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152 metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
morìti -ím nedov. in dov. moriti, umoriti: Péta prepovejda csloveka moriti KM 1783, 275; Poglavárſztvo je zapovedalo ga moriti KM 1790, 56; je brata taki nakano moriti KM 1796, 8; je gori djáo vu ſzvojem ſzrczi, ka mori brata ſzvojega KM 1796, 20; njéni pik mori v ništeri minutaj AI 1878, 29; prepovidáva, naj niti drügoga, niti náſz ne morimo KMK 1780, 43; A ko pa po Dühi telovna dela morite, bodte ſiveli SM 1747, 23; Ne mouri KM 1790, 110; Vö je pouzvao Ábela i mouro ga je KM 1796, 9 mòrjeni -a -o umorjen: nyegovo ſz. Tejlo na kri'si morjeno KM 1783, 65; etim je prepovedávala od môrjenoga mlado'zenca AIP 1876, br. 2, 7; Po tom obládanyi ſzta morjena dvá poglavára KM 1796, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
móuž tudi móž -á m 1. mož, poročen moški v odnosu do svoje žene: Martius Mou's KMS 1780, A7b; mou'z ſze naj za 'zeno, ſter je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; Jo'zef pa nyé mou'z KŠ 1771, 6; Obá-dvá hi'snika pa, mou's ino 'sena SIZ 1807, 10; vjedinoſzti ednoga mo'zá i edne 'zené KŠ 1754, 46; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; szlêdnyi pogléd mo'zá vidévcsi AI 1875, kaz. br. 7; i dála je ſzvojemi mouſi SM 1747, 6; ino ſzo ſze kmou'zi dávale KŠ 1771; bi cserí k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; Jákob je pa poroudo Józefa mo'zá Márie KŠ 1771, 5; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; mo'zouv KŠ 1771, 633; ni kmo'zom dávale KŠ 1771, 74; niti kmo'zám dávale KŠ 1771, 141; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; mo'zé KŠ 1771, 702 2. odrasel moški: Blá'zeni je on mou'z, ſteri KŠ 1754, 175; i ovo eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; Blá'zen je on mo'z TA 1848, 3; Pri grobi enoga mou'sa KOJ 1845, 130; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; Vi Mosje zGalilee SM 1747, 15; naj mou'zje molio KŠ 1754, 149; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite KŠ 1771, 342; Oni ſzo tákſi mou'sje bili KM 1796, 73; na stere meszto sze od krála táksi mo'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2; réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; ſtiri jezero mou'zov KŠ 1771, 52; ſtiri ſztou mou'sov je vzéo ſzebom KM 1796, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nadigávati -am nedov. 1. spodbujati: haſzek molitvi nadigáva KŠ 1754, 152; tak li ſzama nevernoſzt grisi i nadigáva tejlo KŠ 1771, 440; Matyasa I. nadigáva Czaszar naj bi Csehszko za szé vzéo KOJ 1848, 64; Gda mi szrdcze nadigáva KAJ 1848, 188 2. hujskati: ki je prôti domovini nadigávajo AIP 1876, br. 8, 1; Velikási szo ga tüdi nadigávali KOJ 1845, 61; niti na ſzrd ne nadigávajmo KŠ 1754, 29; Ali na ſzrd bomo nadigávali Goſzpodna KŠ 1771, 510 nadigavajóuči -a -e spodbujajoč, spodbuden: Jeli moremo eſcse, i za drügoga nadigávajoucsega zroka Bogá lübiti KMK 1780, 33; csi ſze grejsnik z-nadigávajoucsi ober natúre zrokov na po'salüványe pobüdi KMK 1780, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nájti nájdem dov. 1. najti, nehote priti do česa: ako i vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48; Vu etom liſzti pa nájdes ete znamenite ricsi KŠ 1771, 435; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Csi kaj nájdemo KŠ 1754, 50; Vu nisteroj sôli nacsi nájdemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; Steri, gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; i nebi meo i najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Pogledni ovo, jaſz ſzem naisal, kaj je Bog SM 1747, 4; Gde szem lêpo deco naisao KAJ 1870, 5; Kincsi, ſteroga geto je eden cslovik najsao KŠ 1771, 46; Tu je nájsao Brata szvojega KOJ 1848, 4; je ov dečák žveplenice najšao BJ 1886, 8; Pred dverami je naisla edno deklicsko KAJ 1870, 61; etoga ſzmo najsli, ka je obracsao lüſztvo KŠ 1771, 249; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130 2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se kaj doseglo: i’ nejga je mogao najdti SIZ 1807, 4; i ki iſcſe, on naide SM 1747, 26; i ſteri iscse, nájde KŠ 1754, 182; ka med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; i preczi nájdeta edno Oſzelniczo KŠ 1771, 67; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite i nájdete KŠ 1754, 182; iſcsite i nájdete KŠ 1771, 206; ſteri to vouſzko pout nájdejo KŠ 1754, 11b; i v tom najvékšem zapihi snegá domo nájdejo AI 1878, 8; kaj ſzem najſao ovczou mojo KŠ 1771, 222; Csi ſzem ti volo najso BKM 1789, 8b; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Zdáj szo Vougri ceszto najsli v-Pannonio KOJ 1848, 7; Jezus szam je po trplênyi Naisao sztan mirovnoszti KAJ 1848, 119; Z-velikov szilov mérjavlivo 'zeno najso AI 1875, kaz. br. 7; I gda bi ga ne nasli, povrnoli ſzo ſze KŠ 1771, 171; Naj ſze vknigaj po iméni Najdem gori zapiſzan KŠ 1754, 271; naj ſze vſzáki veren nájde KŠ 1771, 496 3. izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: ino pri tebi miloſcso naiti SM 1747, 53; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Gde mam naidti szmilenoszt KAJ 1848, 18; i ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Nájdemo právdo ſcséjoucſi delati dobro KŠ 1754, 81; Ka pa, gda ſze na ſzvejti nájde KŠ 1754, 214; da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ ne nájde KŠ 1771, A5b; Tu naide vandrar sztan mira KAJ 1848, 6; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; I, da naidemo miloszt, Tam zgovoritel KAJ 1848, 5 nájti se nájdem se 1. izraža navzočnost v prostoru ali času: kaiſzeje nei mogla ani edna naiti, ſtera bi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; I nájdem ſze vu nyem tákſi: liki, ki nemam mojo praviczo KŠ 1771, 597; Nájdemo ſze pa i krivi ſzvedoczke KŠ 1771, 52; nego ſze i vu dobri delaj ſzkrblivi najdemo KM 1783, 11; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; i nenáidesze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo BRM 1823, IV 2. biti: to sze 'ze v-drügom razlocki nájde AI 1875, kaz. br. 6; Csi bi ſze pa ſto najſo, ki bi zácso grajati BKM 1789, 8b; li ſzamo oſzen ſze ji je najslo verni KŠ 1754, 11a; i hvála naſa od Tituſa ſze je za iſztinſzko najsla KŠ 1771, 541; ino bi ſze vu nyem naiſal SM 1747, 21; jeli sze nebi táksi mertük najso, po sterom AI 1875, kaz. br. 6; naj ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i draga naide SM 1747, 29 najdejóuči -a -e ki najde: iſzkajoucsi pokoj, i ne nájdejoucsi ga ercsé KŠ 1771, 208 nájdevši tudi nájdovši -a -e ko je našel: iſcsemo pomoucs, i po právoj vöri jo tüdi nájdemo i nájdevſi jo, v'zivamo KŠ 1771, 840; ino iſzkajoucsi to nyegovo csér, i’ ne nájdovsi SIZ 1807, 42; Ki szo blôdili po püsztine nepohodeni potáj nenáidevsi meszta k prebivanyi TA 1848, 90 nájdeni -a -o najden: i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; nájden ſzam od tejh KŠ 1771, 471; Da bos nájden BKM 1789, 232; i nej je najdeni KŠ 1771, 691; Filip je pa nájdeni vu Azoti KŠ 1771, 367; niti je nájdena jálnoſzt vu nyegovi vüſztaj KŠ 1771, 707; nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; zvedávao szem ga, ali nej je naiden TA 1848, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nasledǜvati -ǜjem nedov. 1. slediti komu, čemu: Za Gejzom vu Vojvodsztvi je naszledüvao nyegov szin Stevan KOJ 1848, 11; Szvéti-dén naszledüje nôvo-leto AIP 1876, br. 1, 6; csi tô eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; tákse kaſtige naſzledüjo KMK 1780, 29; Znamejnya bodo eta naſzledüvala KŠ 1771, 156; naſzledüvalo ga je vno'zina lüſztva KŠ 1771, 24 2. ravnati se po kom, posnemati koga: Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Dühá naszledüvati SM 1747, 22; kakda je potrejbno náſz naſzledüvati KŠ 1771, 629; jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; Da bi vsza eta i etaksa steli naszledüvati KOJ 1833, XVII; ki nyega zná z-'zitkom naszledüvati KAJ 1848, 10; Tebé naſzledüjem BKM 1789, 70; Zapoved Tvojo naſzledüjem BRM 1823, 8; Zakaj naſzledüjes telovno náſzlobnoſzt SŠ 1796, 9; i mené naſzledüje SM 1747, 29; ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; i nikse pobougsanye je ne naſzledüje KŠ 1771, 443; Blá'zen, ki z-delom naszledüje KAJ 1848, 4; po toj poti, stero zdaj naszledüva, országa ne zvrácsi AI 1875, br. 2, 1; [tiger] te človeka posebno nasledüje AI 1878, 11; to pa dobro naſzledüjemo KŠ 1754, 13; ſzmo vſza oſztavili i naſzledüjemo tebé KŠ 1771, 63; rejcs proroczko, jo naſzledüjete KŠ 1754, 157; Naſzledüjo molitvi ino peszmi KŠ 1754, 223; ka jo drügim na peldo naſzledüjo KŠ 1771, 614; A naſzledüjo ſzveczko ſzlepoto SŠ 1796, 37; nego obcsinszke regule naszledüjo KOJ 1833, 7; Odürjávam one, ki nasledüjo tadanke mérnoszti TA 1848, 23; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i veli nyemi, naſzledüj me KŠ 1771, 28; na naſzledüimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; I veli nyima, naſzledüjta me KŠ 1771, 12; niti je ne naſzledüjte KŠ 1771, 229; Naſzledüjte eto lejpo návado BKM 1789, 6; kai jaſz nyé nebodem naſzledüval SM 1747, 49; nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau SM 1747, 75; naſzledüvao te bodem KŠ 1771, 26; I vnougi bodo naſzledüvali nyihove pogibelnoſzti KŠ 1771, 719; ka ga naszledüvali bodejo KOJ 1848, 7; da bi ga vu vſzem verno naſzledüvao KŠ 1771, 631; té naj ſzám i naſzledüje mené KŠ 1771, 55; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; Ráta je, naj ga naſzledüjo KŠ 1771, 596; nego ſzem bole naſzledüval SM 1747, 48; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogrſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; Naſzledüvao je pa Jezuſa KŠ 1771, 235; csi je vſze dobro delo naſzledüvala KŠ 1771, 640; naſzledüvala ſzta nyega KŠ 1771, 12; naſzledüvali ſzo ga vucseniczke KŠ 1771, 26; Tou ſzo naſzledüvale po vö razglaſenom Evangyeliomi KŠ 1771, A5a nasledüvajóuči -a -e 1. ki sledi v prostoru: ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; Peter naſzledüvajoucsi nyega KŠ 1771, 332; Ta naſzledüvajoucsa Pavla KŠ 1771, 392; Ár ſzo pili zte dühovne nyé naſledüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; i obrné ſze knaſzledüvajoucsemi nyega lüſztvi KŠ 1771, 187; i naſzledüvajoucsi ſzo kricsali KŠ 1771, 137; i erkao je tim naſzledüvajoucsim KŠ 1771, 25 2. naslednji, ki sledi v času: djánye ſze zové eto naſzledüvajoucse piſzmo záto KŠ 1771, 337; Naszledüvajoucse leto szám Czaszar pride KOJ 1845, 67; szamo te szlejdnyi szlisi k-tomi naszledüvajoucsemi KOJ 1833, 7; nego ka je viſſe od potrejbcsine, naſzledüvajoucsim tálom ono lejhko taóſztáne KM 1790, 66; Oni petéri glávni táli ſzo naſzledüvajoucsi KMK 1780, A2 (3); napiszkov, kakti eti naszledüvajôcsi KOJ 1848, IV; naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke KOJ 1845, 8; Eta naszledüvajôcsa AIN 1876, 8; Májo stirideszét naszledüvajoucsih liter KOJ 1833, 2; Veliki czil té je i vu eti naszledüvajôcsi peszem szprávlanyi KAJ 1848; Znaſzledüvajoucſimi Molitvami KŠ 1754, 9a; i to rejcs potrdjávavſi znaſzledüvajoucsimi csüdami KŠ 1771, 156 nasledǜvavši -a -e sledeč: nájmre: 'so ednoga 'se drügaga koréna naszledüvavsi preminlivo KOJ 1833, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
naš -a -e svoj. zaim. 1. naš, izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: niti pod obrázom pravicze knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Csi nepoſteno naſſim tejlom 'zivémo KŠ 1754, 44; vſolai naſih vkoterih TF 1715, 5; Vnassih hisai neſztoimo SM 1747, 85 2. izraža splošno pripadnost tej skupini: Dobro znam kai je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; ar cslovecsánſzka natúra naſſa TF 1715, 18; i vöra naſsa je to premáganye SM 1747, 20; Nasa tábla stiri küklé má KAJ 1870, 9; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Krüha naſega vſzakdenésnyega dáj nam ga KŠ 1771, 18; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; vu vſzem meſzti i vnyihovom i vnaſem KŠ 1771, 490; tou navcſivſi ino dobro vu naſſoi pámeti TF 1715, 48; z nasim jezikom bomo premágali TA 1848, 9; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; naſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 32; odpüſzti nám dugé naſſe TF 1715, 36; Ino etak je on naſſe grobe ſzpravo KŠ 1754, 109; kak je na naſſe Otsáke ſzententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Tak vſze nase nevoule Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; Doli zbrise Nase ſzkuze SŠ 1796, 5; Preſzveti nase pámeti BRM 1823, 2; i poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5; Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; brezi vſze naſſe proſnye TF 1715, 28; Steri je te trétyi táo naſſe vöre KŠ 1754, 121; preſzveiti ti naſſo pamet SM 1747, 66; csi ga vu naſſo neſzrecso potégnemo SM 1747, 49; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zvelicsanye KŠ 1771, 602; vucſitelje rejcſi Bo'ze vu naſem vrejmeni KŠ 1771, A6b; Csi ſze vu molitvi naſſoj k-Bougi pribli'závamo KŠ 1754, 20; setüj nám na pomoucs vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; knám doli pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; Dr'zmo ſze v-naſoj ſztávi BRM 1823, 4; Znaſsov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; naj znaſſov példov ino 'zitkom nyega na pobo'znoſzt nadignemo KŠ 1754, 83; Po nyem ſzo vnogi nassi nam grehi odpüscheni SM 1747, 87; da on nasse Düse obaruie SM 1747, 84; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibscinai ABC 1725, A7a; kai vu vſzeih naſsih nevoljái moremo troust iſzkati SM 1747, 34; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj dári Bougi prikázati KM 1796, 9 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: Boſe otecz naſſ drági Nebeſzki TF 1715, 47; Nas nepriatel náſz je opáſzal SM 1747, 79; Kakda je Boug nas Ocsa KŠ 1754, 30; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Ki právijo, sto je nas goszpod TA 1848, 9; Boj tü nas voditel KAJ 1848, 5; Nas szin naj ne csüje, ka szi ti tát AI 1875, kaz. br. 7; Znam, ka se naš vučitel jáko veseli BJ 1886, 6; naſſega blisnyega hiſe ne poseleti TF 1715, 17; za Kriſztuſovo, naſega ſzredbenika, volo KŠ 1771, 444; Preporácsanye k-Bougi Ocsi z-Ocsa naſſa ſzpelano KM 1783, 17; ka bi nasega kraja vino razglászili i poetom na visiso ceno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; kaiſzo tákove proſnye priétne naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; Dai eden mirovni sitek nassemi Czaszari ABC 1725, A7a; naj i mi knaſemi Jezuſi lübeznoſzt ſzka'züjmo KŠ 1771, 340; Dika ſzini, Kak zvelicſiteli nasemi BKM 1789, 9; lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; po naſſem Goſzpodni Kriſtuſſi TF 1715, 47; Tak csinmo i zbil'znyim naſſim KŠ 1754, 29; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Naſſi laſztivni telovni roditelje KŠ 1754, 31; dokecs szo nassi Sztarisje ednoga Jezika bili KOJ 1833, IX; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik KŠ 1771, A7a; kako i mi odpüſcſamo duſnikom naſsim SM 1747, 44; káko i mi odpüſcsamo du'snikom naſsim KŠ 1771, 18; Sto de tak kráto naſim ſzlovenom obracsati KŠ 1771, A7a; Kak je on gucſo Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; Obdersi nám tüdi nasse roditele ABC 1725, A6b; Csi nam vzemeio vſze naſſe otroke SM 1747, 80 nàš -a -e sam. naš: tak moremo náſz i vſze naſſe Bougu gori ofrüvati KŠ 1754, 104; i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nègo tudi nèg vez. 1. kot: ſto more odpiſztiti grejhe, nego Boug KŠ 1771, 107; Vrli skolnik sze je ospotanja bole bojao, neg szmrti KOJ 1845, 16; Matyas II. prvle neg bi ete bojne krvávi plamén za'svigno, ocsi zapré KOJ 1848, 89 2. ampak, toda: kaibiſze mi hüdou ne poſeleli, nego dabi natom bili TF 1715, 17; neiga nikoga drügoga ſteri bi bojüval za náz, nego ti ſzám vſzamogoucsi Otecz nas ABC 1725, A7a; nedái ſze mi od tebe nigdar odlocsiti, nego vzemi kſzebi vu tvoi odicseni orſzág SM 1747, 58; ſtero je nej nyihov, nego Kriſztuseva, cséſzt KŠ 1754, 12; Ar csi gli ſze nej vſzej, nego li Petrovo i Pavlovo delo naj bole, naprej prináſa KŠ 1771, 337; Nego oszloboudi nász od hüdoga KM 1783, 11; Iscſi nej med mrtvimi Jezusa, nego 'zivimi BKM 1789, 107; Nej falinge, nego dobre jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; I ne bode vecs eti, Nego pri Jezus Kriſztuſi SŠ 1796, 4; i nejga je mogao najdti, nego pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva, nego vu vnogom táli na tühi jezik zaobrnyena BRM 1823, II; nego szo sztarinszki Vogri escse nistere drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Szpodobno je namejno Atila vcsiniti takájse Rimi, nego gda vidi postenyávrejdnoga sztarcza Leona I. Pápo KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; Hercegovina szo törszka dr'zéla, nego mesztancsarje szo krscsánszke vöre AI 1875, kaz. br. 3; Nego gda bi se že kšôli priblizávala Jóžek BJ 1886, 5 3. razen če: kikoli odpiſzti 'zeno ſzvojo, (nego csi za kurvejſtva volo) KŠ 1771, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nègvìšni tudi nègvǜšni -a -o prid. 1. negotov, ki ni določen: Negvisno dugoványe povrnési AIN 1876, 39; Ár, csi negvüsni gláſz dá trombönta KŠ 1771, 518; Vrejmen i meſzto je eſcse negvüsno KŠ 1771, 668; i kama je piſzani, je negvüsno KŠ 1771, 736; Negvüsno je, jeli te Boug vö zbrise z-etoga 'sitka KM 1783, 197; Csi kaj krivoga, ali negvüsnoga prepovidávamo KŠ 1754, 56; niti ſze ne vüpajo vu negvüsnom bogàſztvi KŠ 1771, 643 2. nedoločen: Negvisni, steri kelikôcso neszkoncsüjo AIN 1876, 31; negvisni zaiméni AIN 1876, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèskònčani -a -o prid. 1. neskončen: neſzkon-csani nebeſzki Otsa KŠ 1754, 155; dabi nyegova neſzkoncana vrejdnoſzt zadoſzta vcſiniti mogla KŠ 1754, 100; ár je Bog neſzkoncsana modrouſzt KMK 1780, 5; Niti ne kebzüjo na fabule i roda neſzkoncsano naprej racsúnanye KŠ 1771, 634; oh neſzkoncsane miloscse Goszpodne Bo'ze KŠ 1754, 231; ki pouleg neſzkoncsane modrouſzti tvoje zacsnes KŠ 1771, 824; mene ſzi ſz-tvoje neszkoncsane dobroute zdr'sao KM 1783, 5; dabi zadoſzta vcſiniti mogla neſzkoncsanoj Bo'zoj praviczi KŠ 1754, 100; Hválo moremo dati za neſzkoncsano miloſcso KM 1780, 66; nyemi ſzlüſo ino dvoro, uu neſzkoncsanoi diki TF 1715, 23; Po neszkoncsanoj dobrouti KM 1783, 25; Vneſzkoncſanoj csiſztoucsi Sztvouro me je BKM 1789, 191; na moke neſzkoncsane Ne vrzi me od ſzébe BKM 1789, 435; steri gda bi notri do Érsekújvára neszkoncsane kváre vcsino KOJ 1848, 94 2. nedoločen: Keliko je Articulusov? Dvá szta, nájmre: szkoncsani i neszkoncsani: egy KOJ 1833, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nevèrnost tudi nevö̀rnost -i ž nevernost: Jeli nevernoſzt nyihova Bo'zo vernoſzt na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 452; Tou je nasa zla nevernoſzt, Zaſzlü'zila BKM 1789, 2; Ár szi ti ne Bog, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; pride ſzrditoſzt Bo'za na ſzini nevernoſzti KŠ 1771, 583; 'Zidovſzke nevernoſzti zrok KŠ 1771, 306; Vari náſz od nevernoſzti BKM 1789, 143; boj na pomoucs mojoj nevernoſzti KŠ 1771, 130; Nepodaj ſze nevernoſzti BRM 1823, 3; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt KŠ 1771, 155; da ti ne zgines vutoi nevernoſzti SM 1747, 82; ſteri bi ſze veſzelio vu nevernoſzti KŠ 1754, 70; liki ſzi nevörvanoga Tomáſa vu nyegovoj nevernoſzti nej niháo KŠ 1771, 843; Da ti ne zgines vtvojoj nevernoſzti BKM 1789, 257; Niti je nej dvojio znevernoſztyom vu obecsányi Bo'zem KŠ 1771, 456; Nevörnoſzt je velika na ſzvejti BKM 1789, 132; za volo nevörnoſzti vaſe KŠ 1771, 57; Oſztavimo vſzáko nevörnoſzt BKM 1789, 112; ali kakoli ſze vnevörnoſzti zgodi KŠ 1771, 445; Naj ſze nyegovo preſzvéto Imé niti po nevörnoſzti ne oſzkruni KMK 1780, 27; Sz-trdnom nevörnoſztjom na prej te tü nájdo SŠ 1796, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nìkak prisl. nikakor: ricsi moje pa nikak ne prejdo KŠ 1771, 244; Ka ſze Kejpove poſtüjejo, nikak ſze ne protivi Sz-prvov Bo'sov zapouvidjov KMK 1780, 38; ſteri niti nikoga nemre vkaniti, niti nikak nemre prekanyeni biti KMS 1780, B3b; Nemore pred té nikak priti BKM 1789, 8b; ſz-tejm ſzta nikak nej bougsiva KM 1790, 28; 'Sena naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim nikak SIZ 1807, 10; Nyé postüjmo, nikak ne'sálmo BRM 1823, 23; Törci nikak nemorejo protivnike obládati AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nìkakši1 -a -e nedol. zaim. 1. noben: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; kerv moja, kaje nei nikákſe zamenye TF 1715, 40; kai je nikakse drügo ſztvorjenye nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; váſz Vu ſzne delo nikakse Naj ne razdreſzeli KŠ 1754, 251; kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; nejga nikaksega méra vmoji kosztáj KŠ 1754, 241; tou pa niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Tiva dvá, csi gli ſzta nikaksega pomenkánya nej mela KM 1790, 26; kaibi blisnyega vnikakſe lasi nenamákali TF 1715, 16; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; i nad nami nikakse obláſzti vzeti KŠ 1754, 224; ocsiveſzno gucsis i prilike nikakse ne právis KŠ 1771, 322; Boug je nikakſe Materé nej meo KMK 1780, 14; nikakſe féle friliczo SIZ 1807, 3; jaſz nikaksi zrok ne nájdem vu nyem KŠ 1771, 327; Koteriſze ne veſzeli vnikakſoi konyſzkoj moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a 2. v zvezi z nikakšim talom nikakor: Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; znikakſim tálom ne preoberné KŠ 1754, 8b; znikakſim tálom ne pridete vu králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 58; Betlehem, zemla Júde, znikakſim tálom ſzi nej náj ménſa med poglavniki Júde KŠ 1771, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nìšče nìkoga nedol. zaim. nihče: Ár na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; Ár ſze niscse ne ospota SM 1747, 93; I donok niscse neprávi, ka bi KŠ 1754, 8a; da niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; Ocsa, brezi ſteroga milosce niscse ne pride k-ſzini KM 1783, 23; peſzmi niſcse vete réd ſzprávlene nej vö dao ſtámpati BKM 1789, 2; grob, v-ſterom je eſcse nigdár niſcse nej le'ſao KM 1796, 112; Ár niscse nigdár nej jo je vido SŠ 1796, 93; niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; da do etoga mao niscse ne pokázao AI 1875, kaz. br. 1; se je skrio, naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; ino neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; ino neiga nikoga drügoga ABC 1725, A7a; Vidis neimám nikoga SM 1747; je nejſzlobodno krádnoti? Od nikoga KŠ 1754, 48; nikoga nega med tvojov rodbinov KŠ 1771, 165; niti ſze od nikoga prekaniti nemore KMK 1780, 5; nikoga ſze ne preſztrassi KM 1790, 16; nikoga nejma, ki bi ga gori pomogao SIZ 1807, 5; i on je nikomi ne dá KŠ 1754, 13; vidi, da nikomi ne poveis KŠ 1771, 24; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Boug nikoga ne ſzküſáva TF 1715, 30; Boug nikoga ne ſzkusáva KŠ 1754, 171; od toga znánya nikoga nej trbej kraj vracſati KŠ 1771, A4b; ſtera niti nikoga vkaniti nemore KMK 1780, 5; je tak gizdav, ka nikoga neprestima TA 1848, 8; ár ga nei vu nikom drügom zvelicſanya TF 1715, 46; ar neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; Ar nejga vnikom drügom zvelicsanya KŠ 1754, 2b; eto plemen po nikom nemore vö idti KŠ 1771, 131; kakse miloſzcse pri nikom ne nájdem BKM 1789, 444; i nemáras znikim KŠ 1771, 73; Za nikim tak moja düsa ne püſzti ſzebe BKM 1789, 224; szam sze pred nikim ne szka'züvao AIP 1876, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nìt -i ž nit: Navékse do niti mokri KAJ 1870, 133; Zdrávje po czurki prejde, po niti razszté KOJ 1845; pren. Stero mores znati kak tvojga 'zitka nit BKM 1789, 183; Boug je nit prerezao KOJ 1845, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nòtri ìti ~ ìdem nedov. iti v kaj: Ali kakda more ſto notri idti vu hi'zo toga mocnoga KŠ 1771, 39; ka nám je potrejbno notri idti vu králeſztvo Bo'ze KM 1783, 217; ni jasz ne'zelêm k tebi notriidti KAJ 1870, 24; Vi ſzami notri nejdete KŠ 1771, 76; Ti pa idi notri vkámro tvojo KŠ 1771, 18; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; Nejdi notri na ſzoudbo ſz-tvojim ſzlugom KM 1783, 208; Nebode vſzáki notri ſou vu králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 23; Vſterokoli meſzto pa bodete notri sli KŠ 1771, 32; Gda pa bi notri sla Herodiáſeva csi KŠ 1754, 45 nòtri idóuči ~ -a ~ -e gredoč noter: notri idoucsi prijao jo je za rokou KŠ 1771, 30; Notriidôcsa k-ednomi .. vért, erkla szta KAJ 1870, 133; I notri idoucsi vu ládjo prisli ſzo prejk mourja KŠ 1771, 283; Vi niti notri idoucse, ne piſztite notri idti KŠ 1771, 76 nòtri idóuči ~ -a ~ -e sam. prihajajoči: Nej to notri idoucse vu vüſzta, oſzkruni csloveka KŠ 1771, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nóuvi in nóvi -a -o prid. 1. nov, nedavno nastal, narejen: Varas je nôvi AIN 1876, 12; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; niszter nevé drugo pomôcs, kak dácso gorizdignoti i nôvi dug naréditi AI 1875, kaz. br. 2; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Niti ne vlejvajo nouvo vino vu ſztáro poſzoudo KŠ 1771, 29; Katanszko soulo v-nouvommeszti je vouscsila KOJ 1848, 11; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; za steri dú'znoſzti volo ſzebé ti nouvi hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; Novi mertüki leh'zési bodo v racsuni AI 1875, kaz. br. 6; Pri ſterih eto nájdes ali ſzo nouve [pesmi], ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; ſze ti nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, 11; nôve peszmene knige BRM 1823, I; Nôve knige cstenyá KAJ 1870, 3; Pri zdávanyi nôvi Hi'znikov BRM 1823, VIII; dobre knige .. Goszpon, ki szo szi vszáko leto nikelko nouvih priszkrbeli KOJ 1845, 5; Od nôvi mertükov AI 1875, kaz. br. 6; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1845, 6; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6 2. ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega: Ino vſzáki dén nouvi cslovik naprei priti TF 1715, 33; ete pehár je Nouvi Zákon vu mojoj krvi KŠ 1754, 202; geto je Nouvi Zákon na Siriánſzki jezik obrnyeni KŠ 1771, A5a; Nouvi Gráduvál BKM 1789, 1; Nôvi klafter sze od nyih za méter imenüvo AI 1875, kaz. br. 6; Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti BKM 1789, 3; kama ſzliſsio c) Nouvo porodjeinye SM 1747, 36; naj bodete nouvo tiſztou KŠ 1771, 498; dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6; eto je pehár nouvoga Testamentoma KŠ 1754, 39; ze ſzame miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; i vſzi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Mámo tak Sztároga, kak nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; Sztároga, i Nouvoga Testamentoma szvéte histórie KM 1796, (1); Poleg právde vszákoga novoga szpráviscsa AI 1875, kaz. br. 1; Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; i dujh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Truber Nouvi Zákon vo dáo KŠ 1771, A6a; zdaj vete nouvi réd poſztávlene nahájajo BKM 1789, 1; pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5; dám vam ſzrczé nouvo KŠ 1754, 96; tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak i vu Nouvom Zákoni je Kriſztus li dvej naſztavo KŠ 1754, 185; vu Nouvom Zákoni czejlo obdr'zao KŠ 1771, A2b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; ni ti nouvi vezdásnyi ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A3b; ka ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dao KŠ 1754, 5b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771 3. v zvezah: nouvi svetek celodnevno češčenje: Tiszti dén szo nasi Szlovenje szvetíli ino nyemi pravili “Nouvi szvétek” KOJ 1914, 151; novo leto novo leto: Nôvoga leta peszmi KAJ 1848, V; Na nôvo leto BRM 1823, V; Po novom leti szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8 nóuvi -a -o sam. novi: prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ovo vſza ſzo nouva vcsinyena KŠ 1771, 537; ſteri vö mecse zkincsa ſzvojega nouva ino ſztára KŠ 1771, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obráčanje -a s 1. obračanje: I dabi ſzvojim csüdnim obrácſanyem, Znamenye bilá BKM 1789, 157; Nego szojo táksa znaménya pôleg stere obrácsanye vrêmena na prêpoká'zejo AI 1875, br. 2, 8 2. prevod: niti znikakſega drügoga obracsanya (verſio) csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; geto ſze je doſzéga máo tak ſzkrblivo pascso za obracsanye prvoga piſzma KŠ 1771, A4b; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi KOJ 1833, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obráz -a m 1. obraz, prednja stran glave: Vultus Obráz KMS 1780, A7b; Moi obráz je prepadno od ſaloſzti ABC 1725, A8a; obráz nyegov, gléda ta tô, ka je prav TA 1848, 9; ne bojdte, liki ſzkazlivczi, 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; naj z-znójom ſzvojega obráza kruh jej KM 1796, 7; potom obráza drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; Sztvourmo csloveka na nas obráz KŠ 1754, 95; molécsi; da bi mogli viditi vas obráz KŠ 1771, 618; da je na ſzé vzéo Ádama, Sztálnoszt i obráz nyega BKM 1789, 14; Bôg je pozábo, szkrio je obráz szvoj TA 1848, 8; ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); ovo jaſz poſilam angyela mojega pred obrázom tvojim KŠ 1771, 103 2. oblika pojavljanja glede na zunanjost, videz: Ár prejde etoga ſzvejta obráz KŠ 1771, 503; more z-obrásza zemlé potunoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; naj bodo priſzpodobni kobrázi Siná nyegovoga KŠ 1771, 466; Ki vu obrázi Bo'zem bodoucsi nej je za ftrgnenyé dr'zao KŠ 1771, 594; Potom pa dvöma 'znyih hodécsima ſzkázao ſze je vu drügom obrázi KŠ 1771, 155; i vido je Ivan Düjha ſzvétoga doli idoucsega v-telovnom obrázi KM 1796, 95; hi'ze bli'znyega ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; i püſztili bi csún vu mourje pod tákſim obrázom, liki da bi ſteli kotve vü ftegüvati KŠ 1771, 426
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ògnoti se -em se dov. 1. ogniti se, narediti, da ne pride do srečanja, stika s kom: Jeretnika csloveka po ednom i drügom opominanyi ſze ogni KŠ 1771, 660; kebzüjte na one, ki rázlocske i ſzpáke csinijo ognite ſze ji KŠ 1771, 485; da bi eden pop doli ſou i gda bi ga vido, ogno ſze ga je KŠ 1771, 204 2. narediti, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ti me ſzam mores ognoti, da prekléſztvo tvo ne ſzliſsim SM 1747, 69; nemrem, gde ſzo meni tákse mre'ze polecsene, ni od nyih ſze ognoti KŠ 1754, 177; Ár ſze nacſi peklénszki mouk ne bo's mogao ognoti KM 1783, 289; Szrditoſzti Bogá, nebi Sze mogo jaſz ognoti BKM 1789, 210; Groba ſze neognem, tô znam BRM 1823, 274; Ár znam, kâ sze li tak Ognem vsze düsne skode KAJ 1848, 187; Bo'semi pitanyi bogme ti ne vujdes, Niti ſze ti ne ognes SŠ 1796, 92; Ki ſzkrblivo pázi, ogneſze neſzrecse KM 1790, 36; náſz ſzküſáva na hüdo, jeli ſze ga ognemo, ali nej KŠ 1754, 173; Ogni sze hüdoga TA 1848, 26; Ka bode ti prepovejdano, onoga se ogni BJ 1886, 5; 'Selejm mrejti, naj ſze ognem vſzáke pogibeli KM 1783, 192; Naj ſze ogne od hüdoga KŠ 1771, 709; Jónas ſze je pa ſteo ognoti té cséſzti KM 1796, 81; Groba sze niscse neogne KAJ 1848, 150; i ocsa je privolo, naj bi ſze ogno csemérov ſzvojega brata KM 1796, 20; Luſztvo je ſtelo Kriſztuſſa za Krála poſztaviti, ali ogno ſze je on té cséſzti KM 1796, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
òpek -a m opeka: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore BJ 1886, 7; Stêno zidár zkamna ali zopeka (téglából) zida BJ 1886, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ovák prisl. 1. tako: O Goſzpon Jesus obatrivi ovakmo govorécs SM 1747, 63 2. drugače, sicer: Czaszar gde nyim je ovak nej mira obecsao, nego szo sze mogli okrsztiti KOJ 1848; da szo niti v hi'sni zákon nej steli z pápinczi ovak sztoupiti, nego csi szo KOJ 1914, 138; Dostakrát z répom ládje prevrže, ali ovak zládja človeka vöpopádne AI 1878, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pobolšávati tudi pobogšávati tudi pobougšávati -am nedov. boljšati, izboljševati: Küzmics Stevan zacsnoje vleti 1771 pobogsávati Szlovenſzke peſzmi BKM 1789, 3; Ki gucsi zjezikom, ſzám ſzebé pobousáva KŠ 1771, 517; Vſza ſzo mi ſzlobodna, ali vſza ne pobougsávajo KŠ 1771, 510; Pobôgsavajte li 'zitek BRM 1823, 29; Ki do rejcs tvo poſzlüsali, I 'zitek pobolsávali BKM 1789, 339 pobougšávati se -am se boljšati se, izboljševati se: niti ſze ne pobougsáva KŠ 1754, 21; Záto pobougsávajte ſze med ſzebom KŠ 1771, 622
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pogájati -am nedov. zadevati: Kak bi ſze mi neſztrasnoli, Szmrt náſz vſze pogája BRM 1823, 444; Oh eto nôvo leto mi Na dobro naj pogája BRM 1823, 35 pogájati se -am se shajati, razumeti se: gdabi vido ſztári Ábrahám, ka ſzo ſze nyegovi paſztérje z-Lotovimi paſztérmi nej mogli pogájati KM 1796, 16; Koga za dobroga zovémo, Hüdo ſze z-nami pogája BRM 1823, 370; Niti sze vu niksoj rêcsi 'z-nyim nepogájaj KAJ 1848, 203
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
porodìti -ím tudi poróuditi -im dov. roditi: Ovo, (Maria) ednoga ſziná porodi SM 1747, 10; Porodi pa Sziná KŠ 1754, 99; Porodi pa Szina KŠ 1771, 6; Ár ſzam váſz jaſz vu Kriſztus Jezuſi po Evangyeliomi poroudo KŠ 1771, 497; Jasz szem te dnesz porôdo TA 1848, 3; Prva Oſzoba vu Bo'zánſztvi, ſteri je od vekivekouma ſzvojga Sziná poroudo KŠ 1754, 89; je pa Jechoniás poroudo Salathiela KŠ 1771, 5; Táre je pa poroudo Ábraháma KM 1796, 15; V-nyem te szvêt znôvics porôdio BRM 1823, 15; dokecs je nej porodila ſziná ſzvojega KŠ 1771, 6; ár je Kriſztuſſa Jezuſſa porodila KMK 1780, 14; pren. porodi grejh grejh KŠ 1754, 60; ſtero náſz preobrácsa i znouvics porodi z-Bogá KŠ 1771, 443 porodìti se -ím tudi poróuditi se -im se roditi se: gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; záto to ſzvéto, kai ſze od tébe porodi SM 1747, 10; záto i ono, kou ſze porodi ſztébe Szvéto KŠ 1754, 107; bole bi nyemi bilou, da bi ſze nigdár nebi poroudo on cslovik KŠ 1771, 88; kai ſzem ſze neili ſzamo vu greihi popriel ino poroudo SM 1747, 48; I na ſzvejt ſzi ſze poroudo BKM 1789, 4; poroudoſzeje od Devicze Marie TF 1715, 22; porodil szeie od Devicze Marie ABC 1725, A5a; ſteri ſze je porodo SM 1747, 9; Poroudoſze je vám dneſz zvelicsiteo KŠ 1754, 91; Gda ſze je pa Jezus poroudo KŠ 1771, 6; poroudo ſze je od Divicze KMK 1780, 7; Gda ſze je pa Jezus poroudo KŠ 1771, 6; poroudo ſze je od Divicze KM 1790, 109; Porodil ſze je ſzin ſzvéte Márie BKM 1789, 42; Od Dejve ſze poroudo BKM 1789, 18; Ár, gda ſzta ſze escse nej poroudila KŠ 1771, 468; pren. Csi ſze ſto ne porodi zvodé i z-Dühá KŠ 1754, 187; csi ſze ſto ne porodi odzgora, ne more viditi králeſztva Bo'zega KŠ 1771, 271; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; po naſem jeziki, vſterom ſzmo ſze poroudili KŠ 1771, 345 poròdjeni -a -o rojen: od Devicze Márie uu vreimeni porodgyen TF 1715, 22; Jezus Kriſztus i právi cslovik porodjen KŠ 1754, 98; ár je z-Bogá porodjeni KŠ 1771, 730; Boug i cslovik porodjeni BKM 1789, 23; Kako zdai porodjena decza, ſeleite SM 1747, 24; Vſze, kai je od Boga porodjeno, premága ſzveit SM 1747, 26; vsze, ka je ztejla porodjeno KŠ 1771, 445; poſzlal je Bog ſzvojega ſzina, porodjenoga od edne Sené SM 1747, 10; vö je poſzlao Boug Sziná ſzvojega porodjenoga z'zené KŠ 1771, 564; Ki ſzo nej zkrvi, niti zvoule tejla porodjeni KŠ 1771, 264; Ár velim vám, vékſi med porodjenimi od 'zén KŠ 1771, 189
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poslàti póšlem dov. poslati: i hocse nam Duha ſzvojega poſzlati SM 1747, 81; Toga záto vüpam poſzlati KŠ 1771, 595; Kaj Szina scsé vö poſzlati BRM 1823, 3; szo vu Csanádi szklenili po Andrása poszlati KOJ 1848, 17; Obeſzelnik pride, kteroga jaſz vám poslem SM 1747, 15; ſteroga jaſz vám poslem od Otsé KŠ 1754, 122; tak ſzam ſzoudo, ka ga k-Czaſzari poslem KŠ 1771, 420; zakaj nyim posle Timotheuſa KŠ 1771, 614; te sze podsztava z-etimi ponácsisnyami poszlavcom posle AI 1875, kaz. br. 2; V svojoj lüknji se [jazbec] jáko bráni, gda pošlejo pse jazbičare AI 1878, 10; posli tvoie ſzvéte Angele SM 1747, 62; i posli Lázara KŠ 1771, 226; postenoga minisztera bom tkálcom poszlo AI 1875, br. 1, 6; ino bi nám Dühá ſzvétoga poſzlal SM 1747, 13; I kaj bi je poſzlao predgat KŠ 1771, 110; Boug poſzla ſzvega ſzina BKM 1789, 199; Steroga ſzam poſzlao kvám za toga volo KŠ 1771, 588; ti ſzi tvoiga ſzvétoga ſzina na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Boug SM 1747, 24; i poſzlao je ſziná ſzvojega KŠ 1771, 732; Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Záto je poszlo ſzina BKM 1789, 14; V-Názareth je poſzlao Gábriel Angyela BRM 1823, 10; da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; poſzlala je knyemi 'zena nyegova govorécsa KŠ 1771, 94; i drgoucs ſzte mi na potrejbcsino poſzlali KŠ 1771, 600; poſzlali ſo vu czejlo ono krajino KŠ 1771, 49; 'Sidovje ſzo z-Jeru'zálema poſzlali Pope KM 1796, 95; da szo taki po nyega poszlali KOJ 1848, 57; Poſzlale ſzo záto te ſzeſztre knyemi KŠ 1771, 302 poslàti se póšlem se poslati se: Ki pa vervo nebode, v-Vecſni ogyen posle ſze BKM 1789, 110; Z-tól, töl okoncsanyom sze nomeni poslejo k-etim KOJ 1833, 134 pòslavši -a -e ko je poslal: Teda Herodes i poſzlavſi vojſzkou ſzpomouro je vſzo deczo KŠ 1771, 8; Szpunio je Jezus ſzvojo rêcs Poſzlavsi Düha ſzvétoga BRM 1823, 94; Stero ſzo vcsinoli, poſzlavſi ktim ſztariſſim KŠ 1771, 378 pòslani -a -o poslan: nej ſzam poſzlan, nego k pogiblénim ovczám KŠ 1771, 51; Bio je eden cslovik od Bogá poſzlani KŠ 1771, 264; Gábriel poſzlan je BKM 1789, 6; Szvéti Düh Boug je poſzlani BKM 1789, 123; Deák Ferenc na szpráviscse vu Po'zon poszlan AIP 1876, 2, 2; Szvéti na ſzvetloſzt poſzlani BRM 1823, 2; etoga zvelicsanya rejcs je vám poſzlana KŠ 1771, 383; V-prvom szedsztvi od krála poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; Hváli nyim za poſzlani dár KŠ 1771, 598; I dicſimo Bogá Za poſzlanoga Kriſztusa BKM 1789, 23; nyim hváli za poſzlano álmoſtvo KŠ 1771, 590; oni, ki ſzo vám Evangyeliom predgali vu ſzvétom Dühi znebéſz poſzlanom KŠ 1771, 704; eden ztiſzti, ki ſzo k-Kriſztuſi poſzlani bili KŠ 1771, 260; piszma szo na imé réditela poszlane AI 1875, kaz. br. 1; Jeru'sálemszkomi várasi, ki je pregányao k-szebi poszlane Proroke KOJ 1833, X pòslani -a -o sam. poslani: niti te poſzlani je nej vékſi od onoga, ki ga je poſzlao KŠ 1771, 311; I gda bi ſze povrnoli ti poſzlani nazáj vu hi'zo KŠ 1771, 187; Gda bi pa odisla tiva poſzlana KŠ 1771, 236
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poslǘhnoti tudi poslǘjhnoti -em dov. 1. uslišati: inoje obecſau kai náſz hocſe poſzlühnoti TF 1715, 31; i ti ſzi náſz obecsal miloſztivno poſzlühnoti SM 1747, 62; ka náſz ſcsé poſzlüjhnoti KŠ 1754, 181; jaſz nyé poſzlüjhnem KŠ 1754, 182; poſzlühnem te KŠ 1771, 416; 'Zelejnye ti nevolni poſzlüjhnes KŠ 1754, 181; Vſze bom tecsaſz kricso, dokecs me poſzlühnes BKM 1789, 288; ſzeje ſzkrilo nyegovo licze od váſz, kai váſz ne poſzlühne SM 1747, 6; csi bomo ga kaj proſzili pouleg nyegove voule poſzlüjhne náſz KŠ 1771, 735; prosnyou Boug poſzlüjhne KMK 1780, 32; Csi te poſzlühne KŠ 1771, 59; Bôg me poszlühne gda bom ga zezávao TA 1848, 4; I kikoli niti ne poſzlüjhnejo váſz KŠ 1771, 118; Törk zdáj 'se pá mocsen Czaszara neposzlühne KOJ 1848, 106; Goſzpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; Ah poſzlühni SM 1747, 91; zdihavanye nyegovo miloſztivno poſzlühni SM 1747, 64; Poſzlüihni, Goſzpon, moje pregányanye SM 1747, 70; Oh poſzlüjhni me KŠ 1754, 233; proſzimo te, poszlüjhni náſz KM 1783, 10; I poszlühni nase ponizne molitvi BRM 1823, I; I poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1 2. poslušati: I me kricsanye poſzlühni BKM 1789, 8; Ah, teda mi zdihávanye Poſzlühni SŠ 1796, 138; poszlühni recsi moje TA 1848, 12; poſzlüjhnite mojega zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410; vezdaj poſzlühnite SŠ 1796, 58; Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3; Poszlühnite eto vszi národje TA 1848, 39; O 'Zidovje, pouleg rázuma bi váſz poſzlühno KŠ 1771, 398; vu vrejmeni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; poſzlüjhno ſzam tebé KM 1796, 66; kaj ſzi me poſzlüjhno KŠ 1771, 305; i poszlühno me je z gore TA 1848, 4; Jelénka je poszlühnola, ali nêpozábila navuka KAJ 1870, 143 poslǘhnovši tudi poslǘjhnovši -a -e 1. poslušajoč: Oni pa poſzlühnovſi Krála, sli ſzo tá KŠ 1771, 7 2. ko je uslišal: I on poſzlüjhnovsi nyegovo prosnyo zmogao ga je KM 1790, 46 poslǘhnjeni tudi poslǘjhnjeni -a -o uslišan: i pozlüjhnyen je oſzlobodjeni KŠ 1771, 678; Gda poſzlühnyen z-tvoje miloscse Razveſzelis BKM 1789, 304; Malo steri poszlühnyen bio AIP 1876, br. 7, 1; Ár je poſzlühnyena 'Ze molitev tvoja BKM 1789, 194; Bár da bi poszlühnyeni bili AIP 1876, br. 6, 3; tákove proſnye priétne oczi ino ſzo od nyega poſzlühnyene TF 1715, 31; prosnye od nyega ſzo poſzlüjhnyene KŠ 1754, 181; poſzlüjhnyene ſzo tvoje molitvi KŠ 1771, 373 poslǘhšeni -a -o uslišan: naj sze tém bolje ogvisajo, ka de nyihova rêcs od törka poszlühsena AIP 1876, br. 6, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posvéjt tudi posvét -a m 1. luč, svetloba: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; Ali kako ednoga dnéva poſzvejt BKM 1789, 202; csi sze pa nemore poszvejt küpiti KOJ 1833, XIV; naj ni edna dühovna potrêbcsina i poszvêt nezadovoljena neosztáne KAJ 1848, IV; Goszpôd je poszvêt moj TA 1848, 20; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 6; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; Posle je na ſirouki ſzvejt, Zednákov zmo'znoſztyov poſzvejt BKM 1789, 119; Ki dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; Li pri nyega poszvêti Szpoznávam tebé KAJ 1848, 5 2. svetilka: Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; ali petrolej se za posvet nüca AI 1878, 55; ide tá ſzpoſzvejtom i zlampasmi KŠ 1771, 325
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
présti predém nedov. 1. presti, oblikovati predivo v nit: Fonok, predém, preszti AIN 1876, 18; Préſzti i tkati naj gyedrno zná BKM 1789, 268; Vzemte na pamet liliome, kakda raſztéjo, ne delajo, niti ne predéjo KŠ 1771, 212 2. oglašati se z mrmrajočim glasom: Tam je mácska pa predé AIP 1876, br. 3, 1; Či jo glodamo, predé AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
priložìti -lòžim dov. 1. priložiti, dodati: Nemas Mejé ni határa k-ſzvojmi prilo'ziti BKM 1789, 253; hocse Z-düsom ino ztejlom v-küpe prilo'siti SŠ 1796, 25; k-ſteroj mojo málo, i mrzlo lübézen prilo'sim KM 1790, 108; Ki lüdſztvo k-Bôgi prilo'zi BRM 1823, 11; tüdi sze goripisz na prê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2; Csi prilo'simo: ton, tom, ton KOJ 1833, 103; Csi k-iménam dosztavke prilo'zimo AIN 1876, 12; Naj niti pod obrázom právde knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Z-Dávidovi 'Zoltárov ſzem tüdi niſtere eſzi prilo'zo BKM 1789, 5 2. pridružiti: Goſzpoud je pa prilo'zo vſzáki dén kczérkvi, ki bi ſze zvelicsali KŠ 1771, 348; Prilo'zili ſzo pa i 'Zidovje govorécsi KŠ 1771, 417 priložìti se -lòžim se pridružiti se: Vezdaj vidimo, Ali ſze k-nyim ne-prilo'ſimo SŠ 1796, 44; naj bi sze vogerszki ország k-grcskomi prilo'so KOJ 1848, 30 priložéči -a -e dodajajoč: Szliſavſi pa oni eta prilo'zécsi ercsé eto priliko záto KŠ 1771, 235 prilòživši -a -e dodajoč: Od Substantivumov knyim prilo'sivsi etakse dosztavke KOJ 1833, 16 prilòženi -a -o priložen, pridružen, dodan: I prilo'zeno je lüſztvo poredno k-Goſzpodni KŠ 1771, 377; Korenaszta- ali penyaszta-rêcs sze odtoga szpozna, ka je k-nyê dosztavek nê prilo'zen AIN 1876, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
primárjati -am nedov. 1. prisiljevati, siliti: ka vrág nikse zmo'znoſzti nejma náſz na grejh primárjati KŠ 1754, 118; csi 2.) náſz natou vládniczke etc. primárjajo KŠ 1754, 18; i primárjaj je notri idti KŠ 1771, 220; nego je primárjajmo, naj oſztánejo KŠ 1754, 64; I kikoli te bode primárjao na edno milo zemlé, idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17; I preczi je primárjao Jezus vucsenike ſzvoje idti vládjo KŠ 1771, 48; Pajdáske szo ga primárjali, naj stimanye szvoje uprav poszvedocsi KAJ 1870, 82 2. rotiti, prositi: Primárjam váſz na Goſzpodna, da ſze preſté ete liſzt vszejm KŠ 1771, 623; govorécsi: primárjamo váſz na Jezuſa KŠ 1771, 401 primárjani -a -o prisiljen: Ali niti Titus, Grk bodoucsi, je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pripišüvàti -ǘjem nedov. 1. pripisovati, prisojati: Jeli ſze morejo Odpüſztki Purgatoriumſzkim düſiczam pripisüvati KMK 1780, 83; Naſſe dobro delo I trplejnye Szebi pripisüje i oſzvojáva KŠ 1754, 138; Lüczko blágo ſzebi ne pripisüje BKM 1789, 279; csi kaj, ka je nej Boug, nyemi Bo'zo moucs pripisüjemo KŠ 1754, 9; Jeſzo, ki té drügi liſzt Sz. Ivana, nej Apoſtoli, nego nikſemi preſzbiteri, ali ſztarczi pripisujo KŠ 1771, 736 2. predpisovati, prisojati: Ne pripisujte ſzi dugoga 'zitka BKM 1789, 396; Bôgi nepripisüj czila, niti vrêmena BRM 1823, 321 pripišüvajóuči -a -e pripisujoč, prisojajoč: Ár, csi je je gli Rimſzki Gájus nikſemi Ivani popi pripisüvajoucsi zavrgao KŠ 1771, 761
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pripràviti -právim dov. 1. pripraviti, narediti, da je kaj v primernem stanju za kak namen: Delaven cslovek nesztráda, ár szi zná pripraviti, ka nyemi potrêbno KAJ 1870, 105; V-etom meszeci potrebno je pripraviti zemlo AI 1875, br. 1, 8; ár sze moro k-deli szprávlati i pripraviti AIP 1876, br. 9, 1; i on priprávi pout pred liczom mojim KŠ 1771, 815; Csi hi'zo zida, vápno on priprávi AIN 1876, 63; gde ſcsés, da idoucsi priprávimo KŠ 1771, 146; idita ino pripravita nám vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés, naj ti priprávimo KŠ 1771, 88; i idoucsi sli ſzo vu véſz da bi nyemi pripravili meſzto KŠ 1771, 201; i pripravili bi naprej obema zbériczo vaſo KŠ 1771, 544; obid moj ſzam pripravo KŠ 1771, 72; i pripravile ſzo zácsimbo KŠ 1771, 253; pren. On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; gda niki med nyimi po prejk nám priprávijo poſzvecsenyá miloſcso KMK 1780, 57; pripravi vu meni tvojo czérkev KŠ 1754, 235 2. priskrbeti: niti ſzmo ſzi vodé ali drv tak pripraviti mogli KM 1790, 48; pripravte dvejſztou vitézov KŠ 1771, 415; Nisteri 'zivis nam sztvaré szamé priprávijo KAJ 1870, 43 3. narediti, da pride kdo v duševno stanje, primerno za kaj: pripravi náſz, da, gdaſté pride Goſzpon Jezus, vſzigdár náſz gotove nájde KŠ 1771, 842; Ti nám ſzám pamet pripravi BKM 1789, 124; ár ſzo vidile ocsi moje tvojega zvelicsitela, ſteroga ſzi ti pripravo KŠ 1771, 243; zvelicsanye tvoje, Stero ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KŠ 1771, 170; Ki ſzi nám pripravo vekivecsno diko KM 1783, 24; Zvelicſitela, ſteroga ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KM 1796, 91; dobra dela, ſtera je pripravo Boug KŠ 1754, 80; dobra dela, ſtera je pripravo Boug KŠ 1771, 576; vekivecsno blá'sensſztvo, ſtero je onim Boug pripravo KŠ 1771, 551; I pripravili ſzo mimo idoucsega nikaksega Simona Czirenajſzkoga KŠ 1771, 152 pripràviti se -právim se 1. pripraviti se: rano ſze hocsem jasz ktebi pripraviti ABC 1725, A7b; Ali téſzeje pravicſno ino zadoſztnim tálom pripravo ktoiſzvétoi vecſérgyi TF 1715, 45; Kakda ſze more on pripraviti, ki KMK 1780, 60; da nieden 'snyih za sze poszebi nebode sze dáo mira naprávlanye pripráviti KOJ 1848, 121; Szaksi dober vért zdaj sze more pripraviti, ka nyemi dojde szpôvanoga AI 1875, kaz. br. 8; On ſzluga pa, ki zná volo goſzpodára ſzvojega, i ne priprávi ſze knyej KŠ 1771, 214; K-dosztojnoj ſzpouvidi z-ſzrczá ſze pripravi KM 1783, 256; Komi sze té pláscs priprávi, naj ga li noszi AIP 1876, br. 12, 1; Krt se najbole priprávi za lazenje po zvöranoj lüknji AI 1878, 101; potrejbno je, naj ſze k-nyemi dobro, i doſztojno priprávimo KMK 1780, 63; Károl sze je ſz-táksim vrêlim fliſzom pripravo k-polſzkomi vérſztvi KM 1790, 44; pripravili ſzo ſze, ka bi tromböntivali KŠ 1771, 781 2. spodobiti se: jedczom v-zoube ziati, sze nepriprávi KOJ 1845, 30 3. biti hiter, uspešen pri delu: Liki ete dén sze nyej delo nikak nê pripravilo AI 1875, kaz. br. 7 priprávleni -a -o pripravljen: ali té je prav vrejden i dobro priprávlen KŠ 1754, 210; Jeru'zálem priprávleni KŠ 1771, 804; Ágnyecz Bo'si za hráno vzéti, priprávleni KMK 1780, 108; du'zen je vſzáki priprávlen biti BKM 1789, 6; On je k-ravnanyi priprávlen bio KOJ 1848, 11; bode poſzouda priprávlena KŠ 1771, 649; na zvelicsanye, ſtero je priprávleno KŠ 1771, 703; Poszvéti Krüh, i Vino, tebi na áldov priprávleno KM 1783, 115; Medtejmtoga je goscsenyé nyim priprávleno KM 1796, 30; Zbüdijo ſze Odicsena, Poſzvecsena, V-nebéſza do priprávlena BRM 1823, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
priségati -am nedov. prisegati: On ſze je pa zácso preklinyati i priſzégati KŠ 1771, 151; Priſzégati KM 1790, 95; Ár iſztina lidjé na véksega od ſzébe priſzégajo KŠ 1771, 680; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; ne prſzégajmo KŠ 1754, 16; ne priſzégajte czilou, niti na nébo KŠ 1771, 16; kaibi krivo ne priſzégali TF 1715, 13; Ali pouleg edne, jaſz priſzégao nemo SIZ 1807, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
püstìti tudi pistìti -ím dov. 1. narediti, da kdo kam pride, se česa udeleži: Püsztimo ga notri BKM 1789, 12; püſztite ete odhájati KŠ 1771, 325; Steri ſze tak morejo ktoj Vecsérji piſztiti KŠ 1754, 208; Drágoga ſzvega ſzina obecsa, Nám doli piſztiti odnot BKM 1789, 45; ár vi notr nejdete, i ſteri bi notr sli, ne piſztite je notr iti KŠ 1754, 163; ne odgovorite mi, niti me ne piſtite KŠ 1771, 249; pren. i püſztili bi csún vu mourje KŠ 1771, 426; vſze návuke je mimo vüh püſzto KM 1790, 36; I vzévſi zadovolſztojnoſzt od Jázona i drugi püſztili ſzo je KŠ 1771, 395; Ni na hüdo pout ne piſzti tve noge BKM 1789, 159; Csi cslovecſo rejcs vſzrczé ne piſztimo KŠ 1754, 25; Gda bi ſze pa vneſzla ládja püſztili ſzmo jo i noſzili ſzmo ſze ſzemo tamo KŠ 1771, 425; Na greha pot náſz nepüſzti BRM 1823, 2 2. narediti, da kdo kje, na kakem položaju ostane: ſcséte, naj vám piſtim krála 'Zidovoſzkoga KŠ 1771, 151; naj nyim bole Barabása piſzti KŠ 1771, 152; ſteroga ſcséte, naj vám ga piſztim KŠ 1771, 93; naj vám piſztim Krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 327 3. narediti, da je kdo deležen kakega stanja: i ſzuncza ſzmo nej mogli na nyou püſztiti KM 1790, 48; piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; Radoſzt püſzti na váſz BRM 1823, 5; i zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrok AI 1875, kaz. br. 3; ne püſzti náſz poganom vroke SM 1747, 85; püszti nám obecsanoga Ocsé Dühá KM 1783, 49; Blagoſzlov na náſz püſzti BKM 1789, 49; záto je i Boug ſztrasne kaſtige na nyé püſzto KM 1796, 46; Naſzlejdnye kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10; Csi gli kai na mé gda piſzti SM 1747, 72; pren. Gda znébe piſztis de'zd'z na czejlo Zemlo BKM 1789, 360; proſzim Bogá, naj náſz na lüczki krüh ne piſzti KŠ 1754, 166; püſzti náſz vte ſzvinyé KŠ 1771, 115; Ali zda ſzi nasz na szramoto püszto TA 1848, 35 4. ne narediti določenega dejanja, da se lahko uresniči drugo dejanje: kaj je mou'zi csi dúge vlaſzé piſzti, nepoſteno KŠ 1771, 512 5. dovoliti: jemogo Kriſztus i predgati püſztiti SM 1747, 20; Tejlo piſztim pokopati SŠ 1796, 73; Apoſtole v-'Zidovcsino piſzti predgat KŠ 1771, 117; I nej je püſzto ni ednoga ſzebé naſzledüvati KŠ 1771, 117; Nyih skodliva naminejnya, Nej je na verne püszto BKM 1789, 16; gda je prázno grátalo edno püspökovo meszto, eto na odajo püszto AI 1875, br. 2, 2 6. izpustiti, dati: Kamenica .. záto je je ne ſzlobodno z-rok püsztiti KAJ 1870, 7; i zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrok AI 1875, kaz. br. 3; I záto szo nê szilni orosjé zrôk pisztiti AIP 1876, br. 1, 3; pren. je nej z-miszli püszto Králesztva KOJ 1848, 121; i vö je piſztila düſo KŠ 1771, 354; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185 7. zapustiti: Tühe Bogé püſzte ednouk BKM 1789, 353; Pannonio szo v-rouke püsztili szvojim priátelom KOJ 1848, 5; naj poznajo tebé ſzamoga právoga Bogá, i ſteroga ſzi püſzto, Jezuſa Kriſztuſa KŠ 1754, 77 püstìti se tudi pistìti se -ím se dov. 1. začeti kako delo, dejanje: Jánosa pooblászti z-Rákociom vu pogájanye sze püsztiti KOJ 1848, 105; Püsztim sze za nepriátelmi mojimi, i zgrábim je TA 1848, 14; Ali ſteri kráo idoucsi ſze vküp piſzti zdrügim králom vu boj KŠ 1771, 221; ka sze znikim pa vnikso pogodbo nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3; pren. Csi kô'zo skrabnemo, krv sze püszti od nyé KAJ 1870, 30; Medtem sze je de'zd'z puszto KAJ 1870, 24 2. oditi: Püſztili ſzo ſze pa od Pátuſa Paveo i ki ſzo okoli nyega bili KŠ 1771, 382; püſztili ſzmo ſze bodoucsi znami Ariſztarchus Maczedonſzki KŠ 1771, 424; goſzpodára ſzvojega, gda ſze piſzti zgoſztüvanya KŠ 1771, 213 3. postati deležen kakega stanja: Zdáj ſze vu pokouro püszti z-dobre voule KM 1783, 258; Püſztoſzi ſze ſzam vu 'zaloſzti BKM 1789, 82; Vu ográczi ſze je vu tak veliko 'ſaloſzt püſzto Goſzpon Jezus KM 1796, 106; csi ſze ſzvoje dobre voule vpogibelnoſzt piſzti KŠ 1754, 36 püstéči -a -e pusteč: da Tim pri miri püsztécs, odned nazáj setüje KOJ 1848, 5 pǜščeni -a -o 1. puščen, spuščen: i po Klaudius Czaſzara ſzmrti pá nazáj püscseni KŠ 1771, 434; I ſzkouſz obloka vu koſari ſzam püſzcsen doli KŠ 1771, 549; Barrabás touvaj je püſcsen BKM 1789, 84; pren. Kri'z od Bogá na náſz püscseni KŠ 1754, 179; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz püſcſena KŠ 1754, 34; Da na naſz nede püscsena, Velika Bo'za kaſtiga BKM 1789, 62 2. dovoljen: Vnougi ſzvoj fundamentom .. Zdaj je polo'so – komi je 'senitev püscsena SIZ 1807, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razmèti razméjm tudi ràzmiti -im dov. razumeti: ſzkrivna Bosja dugoványa, miſzeu cslovecſa nemore prav razmeti TF 1715, 40; vetom jeziki dobro razmeti mores KŠ 1771, A8a; naj tvojo ſzvéto Rejcs dobro moremo razmeti KM 1783, 111; dáj mi ſzpokornim Szrczom tou razmeti BKM 1789, 81; csi té knige ſcsés ſteti, i razmeti KM 1790, 24; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; obráz szam szi zbriszao, dá sze razmeti, ka ne z-rokami AIP 1876, br. 1, 7; Vcsio bom te razmiti TA 1848, 81; Kako tou razmis TF 1715, 26; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; i, ka 'znyih razmis, vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; nego da razmis vſzáko rejcs BKM 1789, 7; ali moucs Czirkevno dobro nerazmi TF 1715, 48; Blodjenyé ſto razmi KŠ 1754, 73; Vsza vidi, razmi ino zná KAJ 1848, 9; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; Eti li vodé krſzt razmimo KŠ 1754, 185; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Eſcse ne pametüjete, niti ne razmite KŠ 1771, 127; Ali razmite vſzi SIZ 1807, 5; vu piſzmaj gucsécsega Bogá razmijo KŠ 1771, A7a; ki kak z-toga nikaj nerazmijo KOJ 1833, VI; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Vszak Cslovik dobro razmei SM 1747, 80; Razmi preczi Cslovik dári KŠ 1754, 253; ne razmi po cslovecsem KŠ 1771, 435; tou je té, ki rejcs ſzliſi i razmej KŠ 1771, 43; recsi, razmije BKM 1789, 7; razmej naſo proſnyo BKM 1789, 180; Da poſzlüſajoucsi razmejmo tve rejcsi BKM 1789, 145; da tvojo ſzvéto rejcs razmejmo KŠ 1771, 829; Sztoga mi razmejmo zmo'snoſzt Kriſztusovo SŠ 1796, 25; poſzlüſajte me vſzi i razmite KŠ 1771, 123; Ne razmejteli, kaj vſze, notri idoucse KŠ 1771, 51; naj ne razmi viſe, liki trbej razmeti KŠ 1771, 475; naj ga vſzi národje razmijo KŠ 1771, A4b; Gda bi pa z-ſzvétoga Piſzma razmeli KM 1796, 90; Tak bos razmo VII. Táo KŠ 1771, 442; ſzliſanyem ſzliſali bodete, i ne bodte razmeli KŠ 1771, 43; niti ſzi nej prav razmo KŠ 1771, 437; ka je nej razmo BKM 1789, 2b; gda ſzi od Simona Proroka razmejla KM 1783, 82; Ali nê razmila AI 1875, kaz. br. 7; I onedva ſzta nej razmela to rejcs KŠ 1771, 172; zaiſztino, Goſzpodne, razmeli ſzmo KŠ 1771, 46; razmeli ſzte eta vſza KŠ 1771, 46; I oni ſzo nikaj nej etoga razmeli KŠ 1771, 233 ràzmiti se -im se razumeti se: nejli ſzamo zetoga ſze razmi, ka ga on posila KŠ 1754, 123; Ka je ſzletka piſzani po Pavlovi i Petrovi, ſze razmi KŠ 1771, 756; Ka ſze razmi po Pékli KMK 1780, 15 razmévši -a -e razumevajoč: i nyegovo volo razmevſi ktvojemi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a ràzmeni -a -o razumljiv, jasen: Jeszo táksi zaposztavki, steri szo szamé vu szebi razmene KOJ 1833, 109 razméjti -a -o razumljen: Tá nevidoucsa Bo'za, i zdejl razmejta ſze vidijo KŠ 1754, 89
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
réjšiti tudi réšiti -im dov. rešiti: ka bi mogocsno bilô rêhsiti AI 1875, br. 2, 1; Ides ponizno, da rejſis Veſz ſzvejt BKM 1789, 2; Steri me zrouk Nepriátela reisi SM 1747, 75; i lovca rejši samo náglo bežanje v ládjo AI 1878, 21; i váſz od ſzkrbi rejſimo KŠ 1771, 98; Goszpodne Bo'ze, ino me rêsi TA 1848, 6; Ki náſz je rejso z-pekla BKM 1789, 274 réjšiti se tudi réšiti se -im se rešiti se: niti, csi vnyé ſzpádnem, ſze ji rejſiti nemrem KŠ 1754, 177; kmetje menye májo placsüvati szvojim zemelszkim Goszpódom, pa sze jih tüdi le'sej rejsiti KOJ 1848, 123; ka od toga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; tak od dugá Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; Gda ſze rejsim te ſzmrti BKM 1789, 106; Vkmiczi bodes brezi ſzuncza, ne rejſis ſze nigdár BKM 1789, 452; te zmo'zen sze ne rêsi po velikoj môcsi szvojoj TA 1848, 25; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3; Ah! dabi ſze mogao tejla Temnicze gnesz rejsiti KŠ 1754, 262; poglavnika bi sze tudi radiva rêsila od törszkoga poglavársztva AI 1875, kaz. br. 3; rešo se je li z tem, ka je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9 réjšeni -a -o rešen: Ali naszkorom ga je szvejt rejsen KOJ 1848, 5; táksa zemla od dácse nede rejsena AI 1875, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sám -a -o zaim. 1. sam, izraža, da je kdo brez povezave ali ni skupaj z drugimi: Jeli ſzám ſztvoje moucſi tou doprneſzti nemores KŠ 1754, 123; ki je nám dáo té ſztüdenecz, i ſzám je 'znyega pio KŠ 1771, 275; je doſztakrát popejvo, ka je ſzám nej razmo BKM 1789, 2b; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; i bolezni naſſe je ſzám noſzo KŠ 1754, 107; Gde ſzám goſzpodüje Ocsa SŠ 1796, 6; i ete nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; Da bi mené zapelao, Na steroj pôti ſzam blôdi BRM 1823, 9; On jamo kopa, ali szam szpádne vu jamo TA 1848, 6; Pojbics szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; nego liki ſzámo mazalo váſz od vſzega vcsi KŠ 1771, 729; Nei náz je Kriſtus zvelicſau, nego ze ſzame ſzvoje miloſche TF 1715, 33; Meni ſzamomi na pout je odhájati SŠ 1796, 174; kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; nejje praj dobro, naj cslovik ſzám bode, i naſzami 'sivé SIZ 1807, 7; Gda bi pa ſzami bili, pitali ſzo ga KŠ 1771, 112; steri szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; one stvári, štere svoje mláde sami docecávajo AI 1878, 5 2. poudarja pomen besede, na katero se veže: Szám Boug je ſzvoim ſzvétim perſztom napiſzao TF 1715, 12; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 4; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz nas nebeszki ABC 1725, A7a; ár je nyé ſzám nas Goſzpon Jezus naſztavo KŠ 1754, 200; Szám pa Boug i Ocsa nas ravnaj pout naſo KŠ 1771, 619; i jaſz ſzam ſzám cslovik KŠ 1771, 373; Szám eden je Boug KMK 1780, 8; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Cſi gli je pa i on ſzám rob bio KM 1796, 70; Szvéto Trojſztvo eden ſzám Boug SŠ 1796, 165; i doli ſzám prihájas knám BKM 1789, 2; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; Pokedob je szám Taksony voják bio KOJ 1848, 9; Bog szam ga odvr'ze KAJ 1848, 4; nei drugacs kako od ſzamoga Bogá prieti TF 1715, 36; geto je ono, od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; liki dabi tou li ſzamoga Kántora delo bilou BKM 1789, 6; Ali dobra 'sena od ſzamoga Bogá SIZ 1807, 2; jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Bogá tvojega moli i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1771, 11; Jeli je té grejh li ſzamomi prvomi csloveki skoudo KMK 1780, 11; Szamomi Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Tebé ſzamoga, oh Otsa nebeſzki! doſztája KŠ 1754, 225; tebé jedinoga, i ſzamoga lübiti KM 1783, 4; ino ſze leprai vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; ino bi ſze vicſili vu ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; kak tebé z-ednim ſzamim grejhom ra'saliti KM 1790, 109; Szami znaſſe moucſi nemoremo KM 1790, 158; Csi ſze pa i mi ſzami, ki iſcsemo, nájdemo KŠ 1771, 560 3. z os. zaim. poudarja osebo, na katero se nanaša: nedelai teda nikai, ani ti ſzám ani ſzin tvoj TF 1715, 14; on ſzám nye vſze vküo ſztere SM 1747, 79; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; poſtrájfaj ga med tebov i med nyim ſzamim KŠ 1754, 195 4. v zvezi s se poudarja odnos do osebka: Vörjem kai jaſz ſzám od ſzébe vörvati nemorem TF 1715, 23; ka Bo'ze králeſztvo ſzamou od ſzébe pride KŠ 1754, 159; Bougi na diko, ſzám ſzebi pak na Duſno zvelivſanye TF 1715, 9; Dúznoſzti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; Lübi kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; ſzám ſzebé ABC 1725, A5b; ſzám ſzebé SM 1747, 47; Lübi bli'znyega tvojega pa, kako ſzám ſzebé KŠ 1754, 69; i bli'znyega tvojega, liki ſzamoga ſzebé KŠ 1771, 204; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII; Lübézen szamoga szebé KAJ 1848, VII; Dú'znoszti proti szamomi szebi KAJ 1848, VII; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Govorejnye vu szebi szamom pomiszleno je ono KOJ 1833, VIII; tak szta szamima szebi na dobro KAJ 1870, 105; Dai nam lübiti, kako ſzami ſzebé SM 1747, 55; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Mi ſzami od ſzébe znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Farizeuske ſzo záto erkli ſzami ſzebi KŠ 1771, 308; niti ſzmo ſzi zdrávja ſzámi ſzebi nej mogli dati KM 1790 5. izraža omejenost na navedeno: kaj nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ségnoti -em dov. 1. seči, iztegniti roko: more vu ſzvoja nádra ſzégnoti KŠ 1754, 209; i dönok je k-nyej ſzmeo ſzégnoti KM 1796, 60; Gda vnádra ſzégne KŠ 1754, 213; Njegovo [krtovo] rovanje, štero včási jáko dalek ségne AI 1878, 10; on ſzám nai pervle noter ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; nai vu ſzvoja nádra noter ſzégne SM 1747, 42; naj 1.) vu ſzvoja nádra ſzégne KŠ 1754, 213; v-rouke ſzi naj ſzégneta SIZ 1807, 5; niti knyemi ne ſzégni KŠ 1771, 607; Ka bi za etoga pred nami ſzégnola BKM 1789, 405 2. pri širjenju nahajati se do kod: Ogen je i vu stanico ségno BJ 1886, 9; pren. steroga dühovna szkerb je na nyé szégnila KOJ 1914, 98 3. lotiti se: Pa csi k-deli mogocsno szégnoti AIP 1876, br. 3, 1; i k-káksoj skéri ſzégne KMK 1780, 75; Jo'zef z-novics krepko deli szégno AI 1875, kaz. br. 7 ségnovši -a -e ko je segel: nyim je bán za száblo szégnovsi nazvejszto KOJ 1848, 93; pren. Za pôva cêno sze vzeme od 1867 do 1872 leta szégnovsi vrêmena szrêdnya cêna AI 1875, br. 2, 3; csi mraz na vecs határe szégnovsi, pôv zapravo AIP 1876, br. 7, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sèjanje -a s 1. sejanje, setev: niti ſzo nej pazili na vrejmen ſzejjanya KM 1790, 92; je gori zourao, ali na ménſe brázde k-ſzeijanyi KM 1790, 66; szo razodisli, ka naj szehanye oprávio AI 1875, kaz. br. 2; I prigoudilo ſze je vu ſzejjanyi KŠ 1771, 111; Vnogih ráj csákajo szejanyom AI 1875, kaz. br. 8; pren. To têla pokápanye Je na 'zitek ſzéjanye BRM 1823, 77 2. posevek: Ništeri silje, duhan ino drüga sejanya pôvajo BJ 1886, 22; Tak naſe lejpo ſzejjanye Vlago dobi BKM 1789, 52; Blagoſzlovi Naſa polá ſzejjanye BKM 1789, 169
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
shájati -am nedov. izhajati, izvirati: Származni; szhájati KOJ 1833, 173; Eto vſze pa more ſzhájati ſzcsiſztoga ſzrczá KŠ 1754, 53; Düjh te iſztine, ſteri od Otsé ſzhája KŠ 1754, 122; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto KŠ 1771, A3a; Ka ſz-toga Szhája KMK 1780, 62; Dujh ſzvéti ſzhája od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; ki od Ocsé, i Sziná ſzhája KM 1783, 113; Vſze dobro od Bouga ſzhája KM 1790, 50; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2; Od Bôga vſze ſzhája BRM 1823, 6; Sz-ſzrczá ſzhájajo hüde miſzli KŠ 1754, 72; Boug, od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Kral Matyas neszhájo z-králeszke krvi AI 1875, br. 1, 4; Z-vlaskoga roga szhájala [mati kneza Milana] AIP 1876, br. 8, 7; nad timi ricsmi, ſtere ſzo ſzhájale zvüſzt nyegovi KŠ 1771, 177 2. vzhajati, dvigati se: Szi prelejjao ſztvojga tejla, Ká náſz mocſno napája, Da lübéznoſzt ktebi ſzhája BKM 1789, 230; tá ſzvetloſzt vam ſzhája BRM 1823, 6 3. odhajati: Vſzáka pogibelnoſzt, naj ſzhája odváſz zdaj SIZ 1807, 50 shajajóuči -a -e izhajajoč, prihajajoč, izvirajoč: Sz. Düjh Boug od oböj Szhájajoucsi KM 1783, 7; Sz. Düjh je niti rodjeni, nego ſzhájajoucsi KM 1783, 14; Nej je ta modrouſzt od zgora ſzhajajoucsa KŠ 1754, 39; Eta dácsa z-ednov recsjov na vszákoga dela szhájajôcsega dohodka AI 1875, br. 2, 6 shájani -a -o izpeljan, izveden: Na szhájanye gledoucs .. b) jeszo szhájani pronomeni, dp. enyim KOJ 1833, 35; Kakda sze szhájani razdelio AIN 1876, 70; szo szamosne recsi? Dvoujeféle .. i szhájane recsi, dp. gond-os KOJ 1833, 11; Tô szo szhájane rêcsih AIN 1876, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skrìti skríjem dov. skriti: Ki ſzkrovna dela ſzkrijes pred moudrimi KM 1783, 23; Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; Potomtoga krvi nyihove, Ne ſzkrije zemla SŠ 1796, 18; i ſzkrite náſz pred liczom toga ſzidécsega na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 778; i ſzkrio ſzam talentom tvoj vu zemlo KŠ 1771, 85; i ki ſzi csüdo ſzkrio KŠ 1771, 842; je ſzkrio ſzvoj obráz pred vami KŠ 1754, 74; vu ſzenczi rouke ſzvoje me je ſzkrio KŠ 1771, 816; Bôg je pozábo, szkrio je obráz szvoj TA 1848, 8; i ſzkrila ga je vu tri mericze mele KŠ 1771, 216; pren. Moj Jezus! jaſz te ſzkrijem V moje ſzrczé BKM 1789, 20; ah ſzkrí me vu tvoje ſz. Rane KM 1783, 180 skrìti se skríjem se skriti se: kaj ſze nemre ſzkriti KŠ 1771, 195; Csi ſze more ſzkriti BKM 1789, 80; i odidoucsi ſzkrio ſze je od nyih KŠ 1771, 309; i ſzkrila ſze je pét mejſzeczov govorécsa KŠ 1771, 163; Oh ſzkúz mojih vretine, kama ſzte ſze ſzkrile KM 1783, 177; ka si glavo i nogé skrije AI 1878, 10; ne ſzkri ſze od nyidva KŠ 1754, 66; ſzeje ſzkrilo nyegovo licze SM 1747, 6; ſzo ſze ſzkrili vlüknye KŠ 1771, 778 skríjeni -a -o skrit: i ſzkrijeno, Tô vſze, i miſzli vidi BRM 1823, 103 skrìti -a -o skrit: je Moj'zes ſzkriti bio tri mejſzecze KŠ 1771, 692; Boug, i Odküpiteo ſzkriti KM 1783, 57; ali je pa pod drevešnimi koréninami skriti AI 1878, 10; ſzkrovnoſzt, ſtera je ſzkrita bila KŠ 1771, 605; Od ſzkritoga kintsa KŠ 1771, 42; Pá je priſzpodobno králeſztvo nebeſzko kKincsi ſzkritomi vu nyivi KŠ 1771, 46; Nej ſzo ſzkrite bilé moje kouſzti KŠ 1771, 241; pod krüsnim kejpom vküp ſzkrito Cslovecsánsztvo KM 1783, 120 skrìti -a -o sam. skriti: Nego gucsimo modrouſzt Bo'zo vu ſzkrovnoſzti, tiſzto ſzkrito KŠ 1771, 493; niti ſze ne zgodi kaj ſzkritoga KŠ 1771, 113; povejm ſzkrita od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 45; pride Goſzpoud, ki i raſzvéti ta ſzkrita kmicze KŠ 1771, 496
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sküšávati -am nedov. 1. spoznavati, ugotavljati: Próbálni; szküsávati KOJ 1833, 169; ki ne dás viſse náſz ſzküsávati SM 1747, 56; Vnogim je prilika bila szküszávati, ka szo lampe szühe AIP 1876, br. 7, 3; Eto je nê mála csészt, naj szamo szküsáva stoj AIP 1876, br. 1, 6 2. poskušati: i ſzküsávali ſzo v-Bithinio idti KŠ 1771, 391; ſtero da bi ſzküsávali Egyiptánczi, vtopleni ſzo KŠ 1771, 693; Ki je i czérkev ſzküsávao oſzkrúniti KŠ 1771, 416 3. preizkušati: ne dopiſzti prevecs ſzküsávati ſzvoje ſzini KŠ 1754, 164; Nej dobro csloveki Bogá ſzküsávati SŠ 1796, 50; Ti szküsávas szrcze moje TA 1848, 11; Boug nikoga ne ſzküſáva na hüdo TF 1715, 30; naſſe tejlo náſz ſzküsáva KŠ 1754, 171; tejlo nász ſzküsáva BKM 1789, 338; Szvêt me scsigecse, szküsáva BRM 1823, 9; ka ne ſzküsávate KŠ 1771, 239; Zakaj náſz tak ſzküsávajo KŠ 1754, 174; ki váſz ſzküsávajo KŠ 1771, 17; ne ſzküsávaj Goſzpodna Bogá KŠ 1771, 11; Vu Veri náſz cseſztô ſzküsávajo BRM 1823, 315; Niti Kriſztuſa ne ſzküsávajmo KŠ 1771, 509; Szami ſzebé ſzküsávajte, csi jeſzte vu vöri KŠ 1754, 5; naj váſz Satan ne ſzküsáva za volo nezdr'závanya vaſega KŠ 1771, 501; da bo váſz kak ne ſzküsávao te ſzküsávecz KŠ 1771, 618 sküšávati se -am se 1. preizkušati se: Vſzáki cslovik ſze ſzküsáva, gda ſze od po'zelejnya odvlácsa na hüdo KŠ 1754, 60; Od koga ſze ſzküsávamo náj bole KMK 1780, 30; Csi sze na grêh szküsávamo KAJ 1848, 123; morete i onim, ki ſze ſzküsávajo, pomágati KŠ 1771, 675; od Dühá da bi ſze ſzküsávao od vrága KŠ 1771, 10; od vrága ſze je ſzküsávao BKM 1789, 72 2. poskušati: Saulus ſzküsávao ſze je pridrü'ziti kvucsenikom KŠ 1771, 369 sküšavajóuči -a -e preizkušajoč: právdnik niki je gori ſztano ſzküsávajoucsi nyega KŠ 1771, 204; I priſztoupili ſzo Farizeuske, ſzküsávajoucsi proſzili ſzo ga KŠ 1771, 53 sküšávani -a -o skušan, preizkušan: Postena, ár je nê szküsávana bila AIP 1876, br. 10, 5; Ino akobi ſzküſávani bili TF 1715, 30; Ár, vu kom je on trpo ſzküsávani KŠ 1771, 675; Jezus v püsztini ſzküsávani KM 1783, 72; Szküsávan je bio BRM 1823, 51; csi gli bomo od vſzej eti ſzküsávani KŠ 1754, 172
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slíšiti -im nedov. 1. soditi, spadati, pripadati: Réd Bosji kama ſzlisſi a) Pokoura SM 1747, 36; Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; Ka ſzlisi eſcse k-Bo'soj ſzlü'sbi KMK 1780, 54; Ka ſzliſi eſcse k-tomi trétyemi leti KM 1783, 102; Ka szlisi k-právomi Zgovárjanyi KOJ 1833, 1; koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; On ország, k-steromi nas dom szlisi KAJ 1870, 162; i nyidva krodovini slišita BJ 1886, 10; tak vszi szlisimo k-ednomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; Miloſcse vreimeni, kama ſzliſsio SM 1747, 35; Eſzi ſzlisijo namálani kejpove KŠ 1754, 10; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; K-7. racsúni szlisijo eti KOJ 1833, 98; pispekijo, k steroj szlisijo Szlovenje KOJ 1914, 153 2. slišati: ka ſzo vüha nej ſzliſila SM 1747, 274; Niti nej ſzliſilo vühou BKM 1789, 427 slíšiti se -im se soditi, spadati: Pod zemlé-dácso sze szlisi vszáka zemla AI 1875, br. 1, 5; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; Szteri sze szlisijo k dosztavkom AIN 1876, 19; ftiči i med té se slišijo AI 1878, 23 slišajóuči tudi slišajóči tudi slišejóči -a -e sodeč, spadajoč, ustrezen: ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano AIP 1876, br. 6, 4; ka eto dugoványe na szlisajôcsem meszti na prêdáno AIP 1876, br. 5, 3; v-szoldacski réd szlisajôcsi vucsitelje AIP 1876, br. 1, 2; mesztancsara blizi szlisejôcsi dugoványi AI 1875, br. 1, 2; samo ti k ženskomi spoli slišajoči AI 1878, 13; Na pokop szlisajôcse peszmi BRM 1823, 222; stera szo tô nazavüpsztvo szlisajôcsa dugovány gledócs prinesena AIP 1876, br. 2, 2; i novine szlisajôcse piszma AI 1875, kaz. br. 1; i k-vértsztvi szlisajôcsemi hrami KAJ 1870, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spelàti spèlam dov. 1. izpeljati, spraviti od kod: Ja vász zmojom zmo'znom rokom, Odnot ſzpelam zradoſztjom velikom BKM 1789, 412; Odnut ſzpelam z-radoſztjom velkom SŠ 1796, 29; Szpelo ſzi náſz zgrejha BKM 1789, 104; Boug, ki je zmrtvi ſzpelao toga paſztéra ovécz KŠ 1771, 698; Szpelao je potoke z pecsine TA 1848, 63 2. privesti, spraviti kam: Szpelaj kkonczi dobromi BKM 1789, 172; one me naj vodijo i szpelajo k tvojoj szvétoj gori TA 1848, 35 3. zapeljati, zavesti: Te ſzvejt znikakovom jálnoſztyom nebode mogo ſzpelati mené BKM 1789, 162; Toga ſzvêta márna dika Naj me Niti na pôt nevernika Têla haſzek neſzpela BRM 1823, 338 spèlani -a -o izpeljan, izveden: Drügo preporácsanye z-Ocsa naſſa ſzpelano KM 1783, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
splèsti spletém dov. splesti: da ga drügi ne bi szpodbádali za krivce osztrejse bicse szpleszti KOJ 1914, 141; da bi edno lêpo mosnyô szplela KAJ 1870, 142; I vitézje ſzo ſzpleli korouno ſztrnya KŠ 1771, 328 splèsti se spletém se zaplesti se, postati deležen česa: sze zná kaj zgoditi, ka sze mi tüdi v-boj szpletémo AIP 1876, br. 2, 6 splèteni -a -o spleten: z té niti je pavučina spletena AI 1878, 39; okouli glavé ſzo nyemi djáli ſzpleteno trnavo korouno KŠ 1771, 152; Sojo i zprotja spletene stené BJ 1886, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spodòben -bna -o prid. 1. podoben: Hasnló; szpodoben -a -o KOJ 1833, 159; Bober. V velkoči je srednje velkočemi psovi spodoben AI 1878, 13; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16; Ar ſzi ti náj vékse dobro, komi nikaj nej ſzpodobno KM 1783, 262; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; nego ka vu znánoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7; nego ſzkusanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101 2. primeren, pripraven: hráni me kmeni ſzpodobnov hránov KŠ 1754, 222; niſcse, ki rokou ſzvojo na plüg vr'ze, je nej ſzpodoben k-králeſztvi Bo'zemi KŠ 1771, 201; Zdâ je to vrêmen pripravno, I na pokôro szpodobno BKM 1789, 3; vcsini tebé popolnoga Bo'zega csloveka i na vſze dobro delo ſzpodobnoga KŠ 1771, A8b; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; ino tak ſzta náſz ſzpodobne pa na hüdo, vcsinila KŠ 1754, 96; Na dobro ſzpodobne náſz Boug csini KŠ 1771, 532; zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1 spodòbnejši -a -e 1. podobnejši: i k-nebeſzkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztánes BKM 1789, 8; Med vsemi stvári so opice človeki najspodobnejši AI 1878, 6 2. primernejši, pripravnejši: csi eden dén od drügoga za vékse má i ſzpodobnejsega na kákso Bo'zo ſzlü'zbo dr'zi KŠ 1754, 10; Naj bomo ſzpodobnejſi na poſzlüsanye Bo'ze ſz. rejcſi KŠ 1754, 211; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spomenóti -ém dov. omeniti, imenovati: Emlétni; spomenóti KOJ 1833, 155; nyegova imena zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Nyegova imena zamán ne ſzpomeni BKM 1789, 182 spomenóti se tudi spoumenóti se -ém se spomniti se, ne pozabiti: i ſzvoji grejhov ſze ne ſzpomeném KŠ 1754, 216; i znepravednoſzti nyihove ſze vecs ne ſzpomeném KŠ 1771, 684; da ſze 'snyih nigdár vecs ne ſzpomeném KM 1783, 21; i tam ſze ſzpomenés, kaj brat tvoj má kaj prouti tebi KŠ 1771, 15; Ar na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; I ſzpomené ſze Peter zrejcsi Jezuſove KŠ 1771, 92; Ár vöziscse nyih krv, 'z nyih sze szpomené TA 1848, 7; csi sze z-szvoji roditelov szpomené KAJ 1870, 54; cſi ſze ſzpomenémo ſzKrájnczov KŠ 1771, A6a; niti ſze ne ſzpomenéte z-ti pét lejbov kruha KŠ 1771, 53; Szpomeniſze cslovecse, da dén ſzobotni poſzvetis TF 1715, 13; Szpomenisze da ſzoboto poszvetis ABC 1725, A4a; nego ſzpomeniſze zméne SM 1747, 93; Szpoumeniſze, da Szoboutni dén poſzvetis KŠ 1754, 23; Szpoumeni ſze záto, kakda ſzi vzéo i csuo KŠ 1771, 771; Szpoumeni ſze znász Goszpodne KM 1783, 118; Szpoumeni ſze Goſzpon zvernih tvoji BKM 1789, 177; Szpoumeni ſze, da ſzvétke poſzvetis KM 1790, 110; Szpoumeni sze cslovek, da szi práh KOJ 1845, 97; Szpômeni sze, goszpon KAJ 1848, 9; Záto ſze znaſe ſzmrti Szpoumenimo BKM 1789, 405; Vſzi ſze vezdáj ſztoga ſzpoumenimo SŠ 1796, 7; Szpomenteſze ztoga, kteri je on SM 1747, 28; Szpomente ſze zmoje vouze KŠ 1771, 611; Neg’ z-Bo'se miloscſe vi ſze ſzpoumenite SŠ 1796, 23; Szamo na ſze zſziromákov ſzpomenémo KŠ 1771, 559; naj, gda pride vora, ſze zpomenéte zeti KŠ 1771, 319; i ſzpoumeno bi ſze ſzvojega zákona KŠ 1771, 166; Szpoumeno ſzam ſze pa zrejcsi Goſzpodnove KŠ 1771, 376; Hválo ti dájemo, ka ſzi ſze znáſz nevolni grejsnikov ſzpoumeno KŠ 1771, 845; I ſzpoumeno ſze je Peter zrejcsi KŠ 1771, 151; teda ſzo ſze ſzpoumenoli, kaj ſzo eta bilá od nyega piſzana KŠ 1771, 307 spómnovši se -a se -e se ko se je spomnil: Szpomnovſi ſze zobecsanya, Da bi pri nyem pocſivao BKM 1789, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spoznàti spòznam dov. 1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4 2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28 3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668 4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4 spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193 spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63 spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V spòznani -a -o 1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564 2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1 3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stanéjnje -a tudi stanenjé -á s 1. vstajenje: Ki je naſe z-mrtvi ſztanenyé SŠ 1796, 34; Ka ti valá zſzmrti ſztanejnye BKM 1789, 260; Naj nam dá z-zemlé ſztanenyé SŠ 1796, 112; Csi v-nyega ſztanejnyi bomo ſze vüpali SŠ 1796, 24 2. vstajanje: Ti znás moje sztanênye TA 1848, 113 3. upor, vstaja: vcsinyeno je ſztanenyé KŠ 1771, 413; naj ſze ne obtou'zimo denésnyega ſztanenyá volo KŠ 1771, 403; ki ſzo pred tejmi dnévi ſztanenyé vcsino KŠ 1771, 410; Nego ſze vu vſzem preporácsajmo vu ſztanenyáj KŠ 1771, 538 4. bivališče: Niti tve ſztánenyé SŠ 1796, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stvorjénje -a tudi stvorjenjé -á s 1. bitje: kai je nikakse drügo ſztvorjenye nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; Vſáko ſztvorjené Bo'ze je dobro KŠ 1754, 168; Cslovik, kakti edno nouvo ſztvorjenjé ſze na 'sitek vekivecsni porodi KMK 1780, 58; oszloubodi ſztvorjenyé tvoje od vszega hudoga KM 1783, 110; Nad tejm ſztvorjenyom, nad touv 'senſzkov je etak erkao SIZ 1807, 7 2. stvar: Ár niti obrizávanye kaj valá, nego nouvo ſztvorjenyé KŠ 1771, 570; i ſzlü'zili ſzo ſztvorjenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; i 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; Ovo Boug cloveka je darüvao Nad vſzákim ſztvorjejnyem velikim goſzpoſztvom SŠ 1796, 39; Sztvorjênya BRM 1823, VI 3. stvarstvo: Sztvorjênye KAJ 1848, V; procs odvergovſi vſzega ſztvorjenyá vupazen TF 1715, 13; Od sztvorjenyá BKM 1789, 154; Ona sztvarjênyi dáva Mir KAJ 1848, 34; Bougi, ſteri vſze ſztvorjenyé csüdno vodi KŠ 1754, 264; ſteri vſze ſztvorjenyé, csüdno vodi BKM 1789, 351 4. ustvarjanje: ſzem Apoſtolſzko Vadlüvanye razkálao na návuk od Sztvorjenyá KŠ 1754, 6b; Ár ta nevidoucsa nyegova od ſztvorjenyá ſzvejta ſze vidijo KŠ 1771, 448; gledoucs na Tri keipe a) ſztvorjeinye SM 1747, 34; Zakai ſze zové Cslovik po ſzvojem pervom ſztvorjenyi Bosji keip SM 1747, 4; Otsa ſze je vu ſztvorjenyej vö nazvejſzto KŠ 1754, 92; Gda bi nébe ino zemle vſztvorjejnyi, Ete ſzvejt bio eſcse vu temnoſzti BKM 1789, 154 5. stvaritev: poznavsi sztvorjenyá cslovecse pámeti AIP 1876, br. 4, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tèmnost -i ž 1. tema, mrak, temnost: Bili ſzte nigda temnoſzt KŠ 1754, 127; Preczi je pa ſzpádnola na nyega temnoſzt KŠ 1771, 381; temnoszt premore ſzvetloszt KM 1783, 62; Temnoſzt má kraj od nyih biti BKM 1789, 20; vto globokoucſo te kmicze ino témnoſzti opadnüje TF 1715, 4; Zte noucsne témnoſzti ſzi me vunka oſzlobodil SM 1747, 64; nej ſzmo noucsi, niti temnoſzti ſzinovje KŠ 1771, 622; i nyemi Odprelo pôt sz-temnoszti KAJ 1848, 108; Ar ſzte nej priſztoupili k témnoſzti i kmiczi KŠ 1771, 695; pren. Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti, Ktera düsevnoj temnoſzti Vzeme moucs BKM 1789, 3; ki preſzveitis nocsno temnoſzt SM 1747, 66; Jezus Od'zené eti vſzo temnoſzt KŠ 1754, 237; preſzvejti naſega ſzrczá temnoſzt KŠ 1771, 837; Jezus preszvejti témnoszt KM 1783, 33; Od'zeni düſevno temnoſzt BKM 1789, 142; moj Bôg preszvecsáva temnoszt mojo TA 1848, 13; vu temnoſzti etoga 'zitka KŠ 1754, 106; Hotécs vtemnoszti hodite BKM 1789, 270; Po nyem sze pamet preszvetsáva, V-nyé prirodjenoj temnoszti KAJ 1848, 3; modróſzt, ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3 2. slepota: Kralicza sze tou'si nad témnosztjov Krála KOJ 1848, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Tö̀rk -a m Turek: znaſſim blisnyim boidi on Törk ali Sidov TF 1715, 14; Doszta sze 'ze nyim od törka obecsalo AI 1875, kaz. br. 3; véſz tam, ſtero Törczi zovéjo Aja-alik KŠ 1771, 571; Bobinke (oszipnice) szo törci v-Europo prineszli KOJ 1845, 117; da szo ga [križ] nej mogli doszihmao vösztrgati niti Törci niti protestantje KOJ (1914), 103; Törci szo v-preminôcsem mêszeci vecskrát biti bili AIP 1876, br. 5, 3; ki szo od törkov vujti mogli AI 1875, kaz. br. 3; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; Za törke záto tesko boj pelati AI 1875, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
včìti včím nedov. 1. učiti, poučevati: Vcsiti Tanítani KM 1790, 94; rávnotak niti skolnik vcsiti nemorejo KOJ 1833, III; i náſz na poniznoſzt vcſio KŠ 1754, 107; Doſzta hudoga je vcsijo manyükivanye KŠ 1754, 44 2. učiti, razlagati, kaj je resnično, pravo: kakobi nyé na boſi ſztraih, na poſtenyé vcſiti dáli TF 1715, 4; Lidí na zvelicsanye vcſiti KŠ 1754, 101; zácsao je vu ſzpráviſcsi vcsiti KŠ 1771, 118; i vu vſzákoj gmajni vcsim KŠ 1771, 497; ino vcsis, ka moj 'zitek czio má KŠ 1754, 240; pout Bo'zo vu praviczi vcsis KŠ 1771, 73; A koteri pak drügacſi vcſi ali ſivé TF 1715, 27; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za bogáſztvo prevecs ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; liki nász od toga piſzmo ſzvéto vcsi SIZ 1807, 7; Ka te Pavel vcsi BRM 1823, 3; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti KAJ 1848, 3; Tak vcſimo i právimo po vori TF 1715, 19; Csi krivo vsimo KŠ 1754, 19; Nakoi náz vcſio te zapóvedi TF 1715, 14; gda vcsijo, ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 438; da vcsio tákse návuke, ki ſzo zapovidi ludi KŠ 1771, 50; i z dvôjega szrczá vcsijo TA 1848, 9; Oh Goszpodne, vcsi me Ti BRM 1823, 9; vucsi me da zapopádnem szvedosztva tvoja TA 1848, 103; i vcsi me jo, ár szi ti Bôg TA 1848, 19; Vcſite je zdr'závati vſza KŠ 1754, 131; vcsite vſze národe KŠ 1771, 99; Te hüde bom vcsio tvojo pout KŠ 1754, 254; Te hüde bom vcsil tvojo pout BKM 1789, 217; on váſz bode vſza vcsio, ſtera ſzam vám pravo KŠ 1771, 315; Ár ſzvéti Düjh de váſz vcſio KŠ 1771, 211; naj deczo na Bogá ſzpoznanye vcsijo KŠ 1754, 220; tak ſzem vu 2. táli od toga obiono vcſio KŠ 1754, 6b; ſteroga je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vcsio je je vu ſzpráviscsaj KŠ 1771, 46; Apoſtolje nazvejſztili ſzo nyemi vſza, ſtera ſzo vcsili KŠ 1771, 120; Jezus ſou je odnut vcsit KŠ 1771, 35 včìti se včím se 1. učiti se, pridobivati znanje: pokáže, ka se včiti nešče BJ 1886, 5; Včim se čteti BJ 1886, 6; Od dnéva do dnéva ſze vec vcsi KM 1790, 8; Dober pop sze do szmrti vcsi KAJ 1870, 6; vu šolo hodimo ino se včimo BJ 1886, 3; ino sze 'snyé vcsi KOJ 1833, VI; vcsite ſze: liliomi polſzki kakda raſztéjo KŠ 1771, 20; Ali csi sze nede ráj vcsio KAJ 1870, 6; szmo sze z-deacskimi recsmi vcsili KOJ 1833, V; i gda ſzo ſze 'zaloſzne noute vcsili popejvati BKM 1789, 3 2. učiti se, prihajati do spoznanja: katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; gyedrno ſze jo trbej vcsiti KŠ 1754, 27; Csi ſze pa kaj ſcséjo vcsiti KŠ 1771, 520; Ka ſze mámo ſz-toga vcsiti KM 1796, 9; 'z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Ki ſze pa vcsi na rejcs Bo'zo KŠ 1771, 569; Csi Bo'zo rejcs poſzlüſamo ino ſze jo vcsimo KŠ 1754, 27; od Goſzpodna ſze vcsimo KŠ 1771, 513; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Vcsi ſze zetoga Bogá ſzpoznávati KŠ 1754, 12b; Vcſiſze tvojga Bogá ſzpeszmami dicſiti BKM 1789, 5b; Vcſite ſze dobro cſiniti KŠ 1754, 210; naj ſze i ti nyé 'znyihovoga piszma gyedrno vcsis KŠ 1754, 9b; naj ſze, niscse nyegove rejcsi ne vcsi KŠ 1754, 163; naj ſze te vcsimo vſzi prav ſzpoznati KŠ 1754, 267; ino potom kaibiſze vcſio od nyega Bogá lübiti TF 1715, 42; záto kaibiſze ſnyé vcſili naſſe greihe poznati TF 1715, 19; i vcsio ſze je KŠ 1771, 285 včívši -a -e ko je učil: vcsivsi, i opominavsi ſzami ſzebé KŠ 1754, 28 včèni -a -o učen: gvüsnoſzt oni rejcs, od ſteri ſzi vcseni bio KŠ 1771, 161; nê je vszáki vcsen i navajen AI 1875, kaz. br. 6; Vcsena gláva more bidti, Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; Geto ſzo ſtenyá vcseni lidjé ni domá nej znali BKM 1789, 5; i záto t’i je potrejbno vcsenih lüdih návuka KM 1790, 38; ér je Boug moudre i vcsene lidi dáo KŠ 1754, 3b; nej vu vcseni cslovecse modrouſzti ricséjh KŠ 1771, 493
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vòda -é ž 1. voda, prozorna tekočina: nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; rejcs vſteroj ſze tá voda zdr'záva KŠ 1754, 187; reics Bosja kotera je pouleg vodé TF 1715, 32; Csi ſze ſto ne porodi zvodé KŠ 1754, 187; eden pehár mrzle vodé KŠ 1771, 34; niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti mogli KM 1790, 48; ſtere vrejcsi Bo'zoj kvodej djáne KŠ 1754, 190; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou püſzto KŠ 1754, 185; vzéo je vodou, i muje ſzi roké KŠ 1771, 94; keljazto vodo nalečé AI 1878, 6; vtoi Bosoj reicſi ſtera je vu vodi TF 1715, 32; pren. voda ſitka vekivecsnoga TF 1715, 32 2. tekoča rečna ali morska voda: trétyi dén je razloucso vodou od zemlé KM 1796, 4; te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; Vnouge vodé ſze zdignejo BKM 1789, 5; tekôcse vodé i mlák imé AIN 1876, 10; ino me kfriskim vodém pela ABC 1725, A8b; K csiſztoj vodej me on pela BKM 1789, 16; naj jaſz ktebi idem po vodáj KŠ 1771, 49; I pejſzek vmorſzki vodáj BKM 1789, 38; Živé kre afrikanski vodaj AI 1878, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vužgáti -žgém dov. 1. prižgati: Gyújtani; vusgáti KOJ 1833, 158; jeli ne vu'zgé ſzvejcse KŠ 1771, 222; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; Vu'zgite vszi lámpáse BKM 1789, 12; Tam je žveplenice vužgao BJ 1886, 9; pren. Da vu nami ogyen tvoje lübavi vusgés KM 1783, 59; i düsevno ſzvojo ſzvetloſzt vnyej vusgá KŠ 1754, 127; Vu'zgi vu naſem ſzrczi tvo lübéznoſzt BKM 1789, 127 2. zažgati: Ovo eden máli ogyen tak veliki lejſz vu'zgé KŠ 1771, 750 3. ustreliti: Ta deklina dvá sztrlája na notarosovo 'zeno vu'zgála i jo na lehci zaranila AI 1875, br. 2, 8 vužgáti se -žgém se 1. prižgati se: jeli ſze záto vu'zgé ſzvejcsa KŠ 1771, 113 2. vžgati se, začeti goreti: Streha se je vužgála BJ 1886, 9 vužgéči -a -e žareč: tak môdre ocsi mela kak ti korine i vu'zgécse, kak ti szunce AIP 1876, br. 4, 5 vužgáni -a -o prižgan, goreč: Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; pren. 'Sao mi je z-vusgánoga ſzrczá mojega KMK 1780, 106 vužgáno -ga sam. zažgana, žgalna stvar: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zájti tudi záidti zájdem dov. 1. zaiti, spustiti se za obzorje: Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; ſzuncze naj ne zájde KŠ 1771, 582; i gda zaide szunce KAJ 1870, 158; Gda zájde je večér BJ 1886, 36; Vecsér pa gda bi ſzuncze zajslo KŠ 1771, 105; Szvetlo ſzuncze je 'ze zajslo KŠ 1754, 248; ſzuncze je 'ze zajslo BKM 1789, 38; Zaislo je 'ze lêpo szunce KAJ 1870, 49; pren. Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze KAJ 1848, 7 2. zaiti, nehote, nenameravano priti kam: tou znám ka vu pekeo zájdem ſztanovito KM 1783, 283; pekla cſi tá zájdes KM 1783, 255; gda je zájsla Eva KOJ 1845, 133; sze v-zákoni bridko joucse, ka je v-pekeo zájsla KOJ 1845, 88; kà vu ſzrczé cslovecse je nej zajslo KŠ 1771, 493; niti je vu cslovecse ſzrczé nej zajslo KM 1783, 218; Vſzrczé cslecſe nej zajslo BKM 1789, 274
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaniháti -ám dov. prepustiti: Na goszpodna zaniháj vsze KAJ 1848, 176 zaniháti se tudi zaneháti se -ám se prepustiti se, zanesti se: niti ſze na drugoga voro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; na nyega sze zanehám TA 1848, 28; li te zaniháj ſze ti BKM 1789, 289
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaslǘžiti -im dov. zaslužiti, biti upravičen dobiti kaj, biti deležen česa: Béla I. naménivsi lübav zaszlu'ziti KOJ 1848, 19; pekeo szi zaszlü'zi KOJ 1845, 87; Ar mi kaſtigo zaſzluſimo TF 1715, 29; Niti ſzi králeſztva nebeſzkoga ne zaſzlu'zimo KŠ 1754, 211; csi bi jo ſzpuno, bi kaj zaſzlü'zo KŠ 1754, 6a; pekeo ſzam zaſzlü'zo KMK 1780, 74; Kai ſzi ſztvoimi greihi zaſzlüſo TF 1715, 37; Kai ſzi zaſzlü'zo KŠ 1754, 38; Da bi ſzi kaj zaſzlü'zo KŠ 1754, 257; Kai je nám zaſzlüso SM 1747, 16; Kriſztus je zaſzlü'zo KŠ 1754, 182; kaſtige ſtere je zaſzlü'so KMK 1780, 82; Vſzáka je kotriga Pekla zaszlü'zila BKM 1789, 443; ani ſzmo ga nei zaſzlüſili TF 1715, 29; Ár ſzmo mi toga niti nej zaſzlü'zili KŠ 1754, 169 zaslǜženi -a -o zaslužen: pomáganye bode tak nazháj zaszlü'zeno AI 1875, kaz. br. 1; zahválo od nyaga za szlü'zeno preimenitoszt AI 1875, br. 1, 5; je i grejh zaszlü'zenov pri Bougi ſzrditoſztyov KŠ 1771, 436; reczi me ſzlobodnoga od vſze, po grehi zaſzlüſene, kastige SM 1747, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zbùrkati -am dov. vznemiriti, razvneti: Naj ſze hitro ne dáte zburkati KŠ 1771, 627; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695; naj drüge ne zburkamo KŠ 1754, 83; i zburkao je je TA 1848, 13; 'zaloszten glász te véksi tao poszlavce je zburko AIP 1876, br. 5, 2; tou je toga drügoga zburkalo KM 1790, 86; zburkali ſzo meſzto KŠ 1771, 395 zbùrkati se -am se vznemiriti se, razvneti se: Tou pa ſzliſavſi Heroudes Kráo, zburkao ſze je KŠ 1771, 7; vidite, da ſze ne zburkate KŠ 1771, 79; Nezburkaj sze nad timi hüdimi TA 1848, 29; niti ſze ne zburkajte KŠ 1771, 709; ka ſzte ſze zburkali KŠ 1771, 257 zbùrkani -a -o 1. viharen: V etom zburkanom vrejmeni szo nasi Szlovenje vnogo terpeli KOJ (1914), 131 2. vznemirjen, razvnet: I dusa moja je krôto zburkana TA 1848, 5; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj KŠ 1754, 256; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj BKM 1789, 216; I doſzta zburkani od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 184 zbùrkano -ga sam. viharno vreme: Vu zburkanom szo obláczke puni nebeszkoga ognya KOJ 1845, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zmìsliti zmíslim dov. 1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122 2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97 3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545 zmíšleni -a -o 1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719 2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zmòči tudi zmòčti zmòrem dov. 1. pomagati: Szám ſzi pa nemre zmocsi BKM 1789, 227; Prôti ſzmrti ſzi je Nej mogla 'ze zmocsi BRM 1823, 438; mi ſzmo k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48; Li ti mores zmocsti Mené vu krhkôcsi KAJ 1848, 159; Jasz szem ednoga junáka zbudo, steri zmocsti má TA 1848, 7; mogôcse ti je zmocsti, csi li scsés KAJ 1870, 50; Ár lüdsztvi nevolnomi ti zmores TA 1848, 13; Boug me zmore SM 1747, 72; Boug, Da te zmore ſzté nevoule BKM 1789, 194; zmori náſz z-nevôle BRM 1823, 320; ka ga je vu potrejbcsini bodoucsega zmogao KM 1790, 48; Goszpod i zmogao mi je TA 1848, 21 2. imeti: Što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7; Dájte nám ka zmorete KOJ 1845, 143; pokedob pispek nebi zmogli szlovenszkih mésnikov KOJ 1914, 145 3. premagati: Drügi pojbár právi nyemi, ka ga on hitro zmore KM 1790, 18 zmòčti se zmòrem se opomoči si: Li hitro ſze i po tom zmore z-ſzvojega betega KM 1790, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
znamenǜvati -ǘjem nedov. 1. pomeniti: Jegyezni; znamenüvati KOJ 1833, 161; Tou znamenüje kai ſztári Adam má vmreiti TF 1715, 33; Tou znamenüje, ka ſze má ftáplati KŠ 1754, 191; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7; csi eti nikaj ne znamenüje AIN 1876, 7; Stera nikaj znamenüjo KŠ 1771, 566; ino trplejnya niti neznamenüjo KOJ 1833, 47 2. označevati: Ne bi vám skdilo sztopáje i pálce znamenüvati KAJ 1870, 66; Csi je pa ſto nepokoren, toga znamenüjte KŠ 1771, 630; Ka pa gori ſztánejo ti mrtvi, i Moj'zes je znamenüvao KŠ 1771, 240; Je znamenüvao Sz. Krſzt KŠ 1754, 185 znamenüvajóuči -a -e označujoč: Tou je pa pravo znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; Lastivnoimé sze pred mestrie znamenüvajôucse imé dejva AIN 1876, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
znàti znám nedov. 1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5 2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97 3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9 4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65 5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10 znàti se znám se 1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX 2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5 3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325 znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zvolìti zvòlim dov. 1. izvoliti, izbrati: ino Divici zvoliti dá KOJ 1845, 85; farare zvoliti KOJ (1914), 151; Niti ſzi kákſega ſzvécza na tou ne zvoli BKM 1789, 305; I za mater zvoli Szina BRM 1823, 10; Szpi, na nikoj nezvoli KAJ 1870, 29; zvolo szem szi ráj sztáti pri prági TA 1848, 69; Ne oſztavi nász, ſtere ſzi ſzi zvolo BKM 1789, 326; zvolo ſzi je edno poſteno Oszobo SIZ 1807, 4; ono, po sterom szmo szi zvolili vküpsztoupiti KOJ 1833, VIII; ſzo ſzmrt zvolili BKM 1789, 328; Zvolili ſzosſzi tak Almosa za Vojvoda KOJ 1848, 7 2. povabiti: Ki ſzi ga je zvolo na poſzvejt BKM 1789, 258 3. v medmetni rabi izraža vljudnost: zvolte naprêplácso ponôviti AIP 1876, br. 1, 2 zvòleni tudi zvòljeni -a -o izvoljen, izbran: Karol V. za Czaszara je zvoleni KOJ 1845, 62; mladénecz je zvolen brat Jezusa KOJ 1845, 84; Pokedob obá zvoleniva Krála nescseta KOJ 1848, 76; szo senjorje zvoljeni bili KOJ (1914), 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žlòst -i ž zlo, zlobnost: niti 'zloſzti, Niti nikakse jálnoſzti BRM 1823, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
premìsliti -im dov. premisliti: tiſzti ſzi premiſzliti morejo KŠ 1754, 220; potom moremo ſzi premiſzliti po preik KMK 1780, 68; niti pamet ne more premiszliti KM 1783, 177; Zmojim rázumom neznam tvo miloſcso Premiſzliti BKM 1789, 78; dobro vu ſzebi premiſzliti SIZ 1807, 9; Tô recs mi daj premiſzliti BRM 1823, 58; Niti ne premiſzli, Kak ono more biti BKM 1789, 6b; Premiſzli tak, vören Krſztsenik KŠ 1771, A7b; Vſzáki záto dobro premiſzli SŠ 1796, 46; premiſzli ſzi z-Deſzétere Bo'se KM 1783, 147; Cslovik prav premiſzli BKM 1789, 69; Nadale premiſzlimo ſzi, kak je lejpo dugoványe KM 1796, 10; Premiſzlimoſzi i mi tüdi SIZ 1807, 9; Ár premiſzlite, kákſi je té KŠ 1771, 694; Premiſzlite, ka povejte BKM 1789, 400; kak ſzi lejhko premiſzlite, vſze je opüſcseno KM 1790, 9; naj premiſzli, ka vrága povſzud okouli ſzébe má KŠ 1754, 213; Ki je tákſi, naj premiſzli KŠ 1771, 546; z-drüge sztráni szam premiszlo on haszek KOJ 1833, V premìslivši -a -e premišljajoč: da ti csednejsi premiszlivsi tou, kak 'smetno je prvomi hoditi KOJ 1833, VI
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
comprníja -e ž čarovnija: czomprnija KŠ 1771, 568; Czompernija KOJ 1845, 106; nej ſzo ſze povrnoli niti zczomprnije ſzvoje KŠ 1771, 783; kákse comprnije delajo AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čèsnek -a m česen: na pamet nám prihajajo lük, i cseſznek KM 1796, 39; nejſzta doubila niti eden cseſznek SIZ 1807, 46; Česnek je AI 1878, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čréveo tudi čréjveo -vla m čevelj: kako tou cſreivli TF 1715, 29; Ne noſzte niti csrejvlov KŠ 1771, 202; i csrejvle na nogé KŠ 1771, 223; M’e csrejvle briseta SIZ 1807, 44; vövtégnem csrêvle moje TA 1848, 47; csreveo AIN 1876, 36; črêvle za delavne slovene BJ 1886, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dáča -e ž davek: Dácsa KMS 1780, A2; dohodkov dácsa AI 1875, kaz. br. 2; niti dácse KŠ 1754, 219; Od Czaſzarove dácse KŠ 1754, 238; jako veliko dácso KŠ 1754; zvelikimi dácsami AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dotèknoti se -em se dov. dotakniti se: dobro je csloveki nedoteknoti ſze 'zené KŠ 1771, 501; sto sze Krála szmej doteknoti KOJ 1848, 33; csi ſze doteknem gvanta nyegovoga KŠ 1771, 29; te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; ſzami ſze zednim prſztom vaſim ne doteknete 'zmécsave KŠ 1771, 210; ſze je ni te nájménse piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 115; dotekno ſze ga je erkoucſi KŠ 1771, 180; doteknola ſze je rouba gvanta nyegovoga KŠ 1771, 195; kelikokoli ſze ji je doteknolo KŠ 1771, 49; ne dotekni ſze, niti ne koſtaj KŠ 1771, 607; ne dotekniteſzega, dabi ne mrela SM 1747, 5; necsiſztoga ſze ne doteknite SM 1747, 539; naj ſze li skricza gvanta nyegovoga doteknejo SM 1747, 122; ino bi ſze te ſzvéte skrinye nedoſztojno dotekno KM 1796, 60; da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49 dotèknovši se -a se -e se ko se je dotaknil: I doteknovſi ſze vühá nyegovoga KŠ 1771, 248
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dráščiti -im nedov. dražiti, razvnemati: da more kam Czaszara kam Pápo dráscsiti KOJ 1845, 62; eden drügomi nacsiso voro v-oucsi metsajo, 'snyouv sze dráscsijo KOJ 1845, 82; Nikoga niti nedráscsi ovim za szmej KOJ 1845, 32; Plebanuse je sz tem dráscso, da je KOJ (1914), 114; Vougri szo ga pa z-tém dráscsili KOJ 1848, 85; Pápince szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b drǘgi -a -o sam. 1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103 2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
džǜndž -a m biser: D'sünd's KMS 1780, A8b; Jezus d'sund's predrági KM 1783, 41; D'sünd's KM 1790, 94; Od d'zünd'za KŠ 1771, 42; iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; nej vu kondrovanyi ali d'zünd'zi KŠ 1771, 636; je oblecsena bila i zd'zünd'zom KŠ 1771, 796; ino d'sünd'som obilno okincsenov korónov obdaruje KOJ 1848, 87; niti ne mecste d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21; dvanájſzetera vráta z-dvanájſzet d'sünd'sov KM 1783, 215
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Frèncelov -a -o prid. Francelov: tou pa ni ni Frenczelovoga, niti znikakſega drügoga obracsanya (verſio) csakati nemorejo KŠ 1771, A7a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fǘčkati -am nedov. žvižgati: fücskati AIN 1876, 18; fücskam AIN 1876, 18; osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi KAJ 1870, 28; kak füčkajo i čvrčkajo pernáti pevci AI 1878, 3; niti szi nefücskaj KOJ 1845, 2; da je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5 füčkajóči -a -e žvižgajoč: mile note szi fücskajocs KAJ 1870, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gr̀di -a -o prid. 1. grd: Tsunya; grdi -a -o KOJ 1833, 177 2. slab: niti za grdi dobicsek KŠ 1771, 712; Grdo formo má AI 1878, 7 grdéši -a -e slabši: Z-eti robov te lepse vcsijo csteti, ti grdêsi pa drügim szlü'zbeniki bodo AIP 1876, br. 7, 3 nájgr̀dši -a -e najgrši: Bogme, velim, steroga zmed nami imé je najgrdse, pojêmo ga k-obedi KAJ 1870, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grešlívost -i ž grešnost: Nej je pred Bogom Prijétna, niti greslivoſzt BRM 1823, 24; I proti Tebi greslivoſzt Sztálno odürjávati BRM 1823, 186
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grózdje tudi grózje -a s grozdje: Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; niti zſcsipka ne trgajo grozdje KŠ 1771, 186; i zrejlo grozje ſzo prineſzle KM 1796, 26; Mravle grozje iščejo AI 1878, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hasnovìti -a -o prid. koristen: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; niti vu gnoj je nej haſznovita KŠ 1771, 221; da je tou tak mocſno haſznovito TF 1715, 35; Vſze piſzmo je i haſznovito je na vcsenyé KŠ 1754, 1; ſtero je ni nej haſznovito KŠ 1771, A4a; meni pa na düse moje zvelicsanye potrejbno, i hasznovito KM 1783, 151; ſtero je tak jáko haſznovito SIZ 1807, 8; ſzam nikaj nej zamüdo haſznovitoga KŠ 1771, 405; Tak csednoga, i haſznovitoga ſzvojega csloveka KM 1796, 28; Ali niſcse je nej naprej vzéo eto haſznovito delo BKM 1789, 2b; I nam hasznovita Podeliti oblübis KAJ 1848, 158; vecs nikeliko haſznoviti potreibni redov priverglo TF 1715, 9 nájhasnovìtejši -a -e najbolj koristen: V severni kráji zemlé živé najhasnovitejši vsej jelenov AI 1878, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hotéjnje -a s hotenje, želja: i hotejnye, naj ti 'ſivé na poſtenyé KM 1783, 259; na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Od kmicze i hotejnya BKM 1789, 375; tvojemi telovnomi hotejnyi po vouli hodis KM 1783, 200; Bili ſzo vküp ſzprávleni zednákim hotejnyem vſzi BKM 1789, 120; ſze ne paſcsi ſzvoje mrſzka telovna hotejnya obládati KM 1796, 40; niti ga nedás hotênyi protivnikov TA 1848, 33; On zná csloveka hotênye KAJ 1848, 12; kai ſzmo mi pregreiſili zhotenyem SM 1747, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Ìzrael -a m Izrael, izraelsko ljudstvo: Izrael ne pozna náſz KŠ 1754, 150; Izrael, vcſini N. T. Bo'ze verno lüſztvo BKM 1789, 7; Izrael, ne ſzpozábiſze zméne KŠ 1754, 216; Izrael! v tvojem Goszpodni Polo'zi tvoje vüpanye BKM 1789, 8b; Oh varivács Izraela KŠ 1754, 250; Med hválmi Izraela prebivajoucsi BKM 1789, 8b; ſzvetloſzt i tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; Bog oſzlobodi Israela vſze nyegove nevoile SM 1747, 94; Izraela ſzlugo ſzvojga Je kszebi verno prijao BKM 1789, 16; ſze je nigdár nej tak csüdno delo ſzkázalo v Izraeli KŠ 1771, 30; niti vu Izraeli ſzam tákse vore nej najſao KŠ 1771, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Jèroboam -a m Jerobeam: da ne bode Roboam niti Jeroboám, nego Dávid KŠ 1771, 854
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kebzǜvati -ǜjem nedov. paziti, biti pozoren: Potrejbno nám je záto kebzüvati SŠ 1796, 38; [človek] na steroga vu návuki krsztsansztva pazko kebzüvati nebi potrêbno bilô KAJ 1848, III; Niti ne kebzüjo na fabule KŠ 1771, 634; nyegova vüha na nyih molitev kebzüjo KŠ 1771, 709; Kebzüj na ſzébe i návuk KŠ 1771, 639; Kebzüj na glász kricsanya mojega TA 1848, 5; Kebzujmo vſzi verno BKM 1789, 19; kebzüjte na te tak hodécse KŠ 1771, 598; On je pa kebuzuvao na nyidva KŠ 1771, 348; Kebzüvali ſzo pa na nyega KŠ 1771, 183 kebzüvajóuči -a -e pazeč, opazujoč: I kebzüjoucsi na nyega poſzlali ſzo zaſzivávcze KŠ 1771, 239 kebzǜvani -a -o opazovan: i na tô je poprêk kebzüvano KAJ 1848, IV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kìnč -a m zaklad, dragocenost: Ar, gde je kincs vas, tam je i ſzrczé vaſe KŠ 1771, 19; Jantar inda velki kinč bio AI 1878, 55; Od ſzkritoga kincsa KŠ 1771, 42; Bougse je od kincsa dobro zdrávje KM 1790, 16; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko k Kincsi ſzkritomi KŠ 1771, 46; Pokedob bi pokojni Ocsa szkoro vesz kints na kri'soboj poroucso KOJ 1848, 32; Szrebro, i zláto, i drügi kincsi BKM 1789, 168; i oudprli ſzo kincse ſzvoje KŠ 1771, 7; Ni koroune, ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; ſzo meli bogáſztvo, kincse SŠ 1796, 51; zdravi nôg nebi dao niti za vsze kincse krála KAJ 1870, 38; ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; pren. Düſevni kincs KŠ 1771, 210; neszkoncsani je kincs dobroute KM 1783, 31; On je vas kincs náj bougſi BKM 1789, 12; Moj náj véksi kincs nebeſzki SŠ 1796, 5; Nepreczenyen kincs mi boj, Oh Bôg KAJ 1848, 5; szlo'snoszt, i mirovcsina (o! ti náj prestimanejsi szveczki kincs!) KOJ 1833, IX; Dober cslovik zdobroga kincsa ſzrczá ſzvojega dobra prináſa naprej KŠ 1771, 40; ſzi meni veſz kints tvojega zaſzlüſenyá ſenkal SM 1747, 52; i bodes kincs meo vnébi KŠ 1771, 63; Vu ſterom ſzo vſzi kincsi modrouſzti KŠ 1771, 606; Vladár je dühovni kincsov BRM 1823, 8; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; Dá vam kincse vnoge BRM 1823, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kríčati -ím nedov. kričati, vpiti, klicati: Kiáltani; kricsati KOJ 1833, 162; zácsao je kricsati KŠ 1771, 136; odpüſzti jo, ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega, naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; gda bi opet kricsao zvelikim gláſzom KŠ 1771, 96; Kricsao je záto govorécsi: Goſzpodne KŠ 1771, 49; Nyegov brat je knyemi kricsao, ali nej ſzi ſzpameten KM 1790, 20; edna 'zena je kricsala nyemi govorécsa KM 1790, 51; To lüſztvo je kricsalo govorécse KM 1790, 68; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo: Ogen je BJ 1886, 9; dvá ſzlepcza kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 66; Oni ſzo pa eſcse bole kricsali govorecsi KŠ 1771, 94; pren. Zakaj kricsis za volo tvojega porüsenyá KŠ 1754, 176; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi govorécſi TF 1715, 38; tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Boug Nesztanoma tou kricſi BKM 1789, 14; vſza ſztvorjena ſztvár kricsi KM 1796, 5; velki szvet! K-tebi krcsi on zdaj AIP 1876, br. 6, 2; vkom kricsimo Abba, tou je, Ocsa KŠ 1771, 464; Záto ktebi kricsimo mi vſzi BKM 1789, 135; ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; znevolni ludi, kteri ktebi kricse SM 1747, 67; Serafimi: nepresztanim glászom kricsijo KM 1783, 29; ſzvét, kricsijo Bogá neſztanoma dicsijo BKM 1789, 1b; Bláj'zeni oni, ki ſzplacsom kricso BKM 1789, 254; Tebé Angyelje dicso i vsze zmo'snoszti kricso KOJ 1845, 135; veſzéli ſze neplodna, juvcsi i kricsi KŠ 1771, 566; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39; csi eti bodo múcsali, kamenye bode kricsalo KŠ 1771, 237; Bode prvle, liki bodo kricsali, i ja ſze ogláſzim KŠ 1754, 182 kričéči -a -e kričeč, vpijoč: Greihje ſztanovito eto, vnébo prouti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; Vnebéſza kricsécsi grejh KŠ 1754, 73; jaſz ſzam gláſz kricsécsega vu püſcsávi KŠ 1771, 265; ki ſzi k-tebi kricsécsemi Ezkiás Králi 'sitek podú'sao KM 1783, 37; Priſzpodobni je kdeczi, kricsécsoj tiváriſom ſzvojim KŠ 1771, 36; vö je püſzto Boug Duhá Sziná ſzvojega, kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Vidoucsi pa deczo kricsécso vu czérkvi KŠ 1754, 68; naſzledüvala ſzta ga dvá ſzlepcza, kricsécsa i govorécsa KŠ 1754, 30; K-tomi i glávne grejhe i v-nébo kricsécse grejhe KM 1783, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kǜhanje -a s kuhanje: Z špeha se dobi za mázanje i za kühanje mást AI 1878, 21; ſzmo nej mogli niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti KM 1790, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ládanje -a s imetje, posest: Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero naſemi 'zitki ſzlü'zi, liki dobro ládanye KŠ 1754, 165; Indasnye ládanye v-Spanyolszkom nezadovolnoszt obüdilo AI 1875, kaz. br. 3; te mladénecz ár je meo vnogo ládanya KŠ 1771, 63; naj poterejo moucs Vraiso, vſze ladanye nyegovo SM 1747, 65; Ne ſzprávlajte na ládanye zláta, niti ſzrebra KŠ 1771, 32; nego nyemi je obecsaom, ka nyemi jo dá na ládanye KŠ 1771, 359; Ino ribe vmourji plávajoucse, Dao ſzi csloveki na ládanye BKM 1789, 2; Geto pouleg ládanye znamenüvajoucse recsi nak, nek dokoncsek sztoji KOJ 1833, 22; i dam ti krajine zemlé tebi na ládanye TA 1848, 3; Czaszari obecsao, csi ga on v-ládanye z-rouk zvianoga Králesztva nazáj posztávi KOJ 1848, 22; én (-am) znamenüje ládavca, ház pa ládanye AIN 1876, 16; ſteri ſzo zkakſté tálom vu drügoga ládanyi KMK 1780, 42; Vu nyega zmo'znom ládanyi BKM 1789, 46; Batthyáni Ferencza je pa Ferdinand tak za szé doubo, da ga je niháo vu ládanyi Nouvográda KOJ 1848, 77; da ſze mi pod nyihovim ládanyem od toga bole blagoſzlovimo KŠ 1771, 840; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BKM 1789, 38; Kama je Julius ſzpremo'snim ládanyem SŠ 1796, 88; I ládanya i poiſtva ſzo odávali KŠ 1771, 347
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
làganje -a s laganje: zlaganyem ino zvakanyü-vanyem KŠ 1754, 17; Ne obsálim váſz Niti z-laganyem BRM 1823, 401
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lagojóuča -e ž slabost, hudobnost: niti vu kváſzi hüdoube i lagojoucse KŠ 1771, 498
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
léjb -a m hleb, hlebec: ſzi ſtiri ſztou lüſztva ſzedem lejb krühom naſzito KŠ 1771, 835; niti ſze ne ſzpomenéte z-ti pét lejbov krüha KŠ 1771, 53; i te lebe poſztávlenya je vzéo KŠ 1771, 182; Szpetimi lejbmi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lón in lóun -a m plačilo: Jutalom; nájem, plácsa; lon KOJ 1833, 161; nej je potroſſo vſzega lonna KM 1790, 44; ár szo sze svábszki nyegovi szoldáczke zbontárali za volo neplácsanoga lona KOJ 1848, 69; pa z-deszét talêrov lôna niti ednoga 'zukavca nescse dolipüsztiti KAJ 1870, 134; i nyihov nájem, ali lón, nyim pravicsno naj vö dájo KŠ 1754, 221; ár vzeme loun BKM 1789, 3b; Csi me ſzná'zi za pobo'znoſzt, Lôn mam vu vö pozványi BRM 1823, 374; Z-grozov sze zglédne on Prêk na pravicze lôn KAJ 1848, 4; i 'ze na drügo leto nyemi je pobôgsao lôn KAJ 1870, 22; nema toliko pênez, ka bi szoldákom i csesztnikom lôn plácso AIP 1876, br. 9, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lǜcki in lǜdski -a -o prid. tuj: Idegen; ptühinszki, lützki -a -o KOJ 1833, 160; Záto, ka nász je pote'zo Lüczki dúg vſze v-Adami KŠ 1754, 251; Tak nász je vſze z-Bougom zméro Lüczki 'zoj vu Kriſztuſi KŠ 1754, 251; Lüczko blágo ſze pa nazáj more povrnouti KM 1783, 147; proſzim Bogá, naj náſz na lüczki, ali tatinſzki, krüh ne piſzti KŠ 1754, 16; ne selei ni ſzlugo lüczkoga SM 1747, 89; sze nema bojati lüdszkoga posztrassüvanya KOJ 1845, 80; Ne voſzte lüczki járem znevernimi KŠ 1771, 539; Nemárai za lüczko nikokovo blágo SM 1747, 89; Práznoſzt je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti i zlützkim ſzpoulom necsiſzto i nepoſteno 'ziveti KŠ 1754, 42; Vlückoj vouzi je moru BKM 1789, 423; V-lüczkoj vouzi je mrou SŠ 1796, 66; pop notri ide vu ſzvetino vſzáko leto zlüczkov krvjouv KŠ 1771, 687; i ocsih moje bodo nyega glédale, i nei lüczke (tüinſzke) SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale, i nej lüczke KŠ 1754, 139; ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Ne poſtüjteſze lüczki Bogouv KŠ 1754, 9; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V; niti tálnik ne boj vlüczki grejhi KŠ 1771, 641 lǜcki -a -o sam. tuji: Jaj onomi, ſteri hüdou to lüczko 'zelej KŠ 1754, 62; Krádnoti je kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48; I csi ſzte vu lüczkom nej verni, to vaſe ſto vám dá KŠ 1771, 225
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
máren -rna -o prid. ničev, prazen: da niti ete márni ſzvejt meſzta v-nyem ne nájde KM 1783, 44; Odſztoupi krai márna Cséſzti ſzveczke dika SM 1747, 77; Csi je pa Kriſztus nej ſztano gori, márna je vöra vaſa KŠ 1771, 52; Znájte, ka ſzte nej odküpleni zmárnoga vaſſega vándranya ('zivlejnya) KŠ 1754, 119; zobejtanyem, márne cséſzti i blága KŠ 1754, 173; od vſzákſe márne rejcsi, racsun dájo od nyé KŠ 1771, 40; nego ſzo márni vcsinyeni vu premislávanyi ſzvoji KŠ 1771, 448; vcsini, naj tvoja lübezen mocsnejsa bode vu meni, kako márne etoga ſzvejta 'zelé KŠ 1754, 226; zná Goſzpoud miſzli ti moudri, ka ſzo márne KŠ 1771, 495; Márna szo vsza, vsza, kak szpár meglé KAJ 1848, 4; Nega mesta za márne eti BJ 1886, 44; Vnougi pa, ki ſzo márna dela csinili KŠ 1771, 401; Eden z drügim márna gucsi TA 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mèd -a m med, zlitina: Értz; bruncz, med etc. KOJ 1833, 155; vcsinyen ſzam brnécsi med KŠ 1771, 516; Ne ſzpravlajte na ládanye niti meda, vu mosnyé vaſe KŠ 1771, 32; I nogé nyegove ſzo priſzpodobne bilé kleſcsécsemi medi KŠ 1771, 768
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
méhkost -i ž mehkost, nežnost: Gnüszna mehkoszt te nigdar Naj na robsztva lancz nedene KAJ 1848, 256; Ti sze nepüszti ni od méhkoszti tou'siti KOJ 1845, 126; Nekvarim ga pa Niti z-mêhkoſztjov BRM 1823, 352
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
méjšati -am nedov. mešati: od Galileánczov, ſteri krv je pilátus mejſao 'znyihovimi áldovmi KŠ 1771, 215; pren. niti ne mejſamo rejcs Bo'zo KŠ 1771, 534; Ki sze med pleve mejsa, ga szviné pojejo KOJ 1845, 6 méjšavši se -a se -e se vmešavajoč se: Niſcse vám naj ne zadejva mejſavſi ſze vtiſzta, ſtera je nej vido KŠ 1771, 607
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mí mé mé os. zaim. mi: kaibiſze mi Bogá bojali TF 1715, 13; doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; Jeli moremo mi dobra dela cſiniti KŠ 1754, 80; kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Csigli ſzmo mi eſcse decza KM 1790, 20; Premiſzlimoſzi i’ mi tudi SIZ 1807, 9; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo KOJ 1833, VIII; kako jáko krouto námje potreibna TF 1715, 7; Nám je dáni eden vrács SM 1747, 87; vöro, ſterov Kriſztuſevo vrejdnoſzt knám prikápcſimo KŠ 1754, 82; i knám ſzi je priglihne vcsino KŠ 1771, 65; ka je nám ſztebom Jezus KŠ 1771, 27; Jeli ſzmo du'sni Oltársko ſzveſztvo k-nám vzéti KMK 1780, 62; Ocsa ſzmiluj ſze nám KM 1783, 22; Známo, Ka nám je vſzejm mrejti BKM 1789, 420; nej nám trbej na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; Dobro známo, ka nam je vſzejm mrejti SŠ 1796, 7; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; ár ſztvoriteo je nám z-Paradi'soma vövr'senim KOJ 1833, IX; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; ščé z velikimi skákami nam odbežati AI 1878, 3; tak moremo náſz i vſze naſſe Bougi gori ofrüvati KŠ 1754, 104; I ſzeſztre nyegove nejli ſzo vſze pri náſz KŠ 1771, 47; I ne vpelaj náſz vu ſzküsávanye KŠ 1771, 18; je Perſona z cslovekom poſztánola, naj bi náſz odküpila KMK 1780, 5; On nász vſzigdar rad pomága BKM 1789, 289; Szpoumeni ſze znáſz, oh Bo'se BKM 1789, 61; on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; vu tiváristvo vküpsztoupiti, i stero nász v-nyem obdr'si KOJ 1833, VIII; I takáj od náſz vſze kraj odloucsi SŠ 1796, 5; zdaj, ka náſz od toga vcsi vadlüványe SIZ 1807, 9; Jezus, Li za náſz volo ſzi prisao BRM 1823, 9; kača nas zavárala AI 1878, 3; Prinaz je veliki mraz AIP 1876, br. 1, 5; ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19; nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; niti tebe prav ſzpoznanye med namie opüscheno SM 1747, 86; dobra dela Boug je more vnami zacséti KŠ 1754, 80; Vſzáki med nami ſzám za ſzébe racsun dá Bougi KŠ 1754, 86; znami Boug KŠ 1771, 6; ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; po'salüvanye etak moremo vu nami pobüditi KMK 1780, 71; i csiſzto ſzrczé vu nami ſztvoris KM 1783, 48; Szmiluj ſze nad nami BKM 1789, 349; Vla'zi ka je vnami ſzüho BKM 1789, 118; Znami v-csinenyá dobroga SŠ 1796, 17; csi tak zacsnemo kaj vcsiti, kak pred nami drügi Národje KOJ 1833, V; Szmilüj sze nad námi, Goszpodne BRM 1823, 1; naj ſze radüje veſz odvejtek vu nami SIZ 1807, 4; Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mìseo tudi mìseu -sli ž misel: miſzeu cslovecſa ne more prav razmeti TF 1715, 40; zná, ka je miſzeo dühá KŠ 1771, 466; Edne miſzli bojdte KŠ 1771, 476; ár edne vöre i miszli vecsanje KOJ 1845, 72; grejhe .. ni vſzi nám vu ſzpouvidi na miſzeo ne pridejo KŠ 1754, 199; na miſzli mi ſztojo reicsi tvoje SM 1747, 83; Vrêdnoszt nyegovo v-miszli dr'zte KAJ 1848, 10; Bojdi nám vſzigdár ſzmrt na miſzli BKM 1789, 406; Zdobrov miſzlov ſzlü'zécsi Goſzpodni KŠ 1771, 586; Da je niti z-miszlov nezbantüjem KAJ 1848, 153; Ár szo z ednov miszlov vküp tanács dr'zali TA 1848, 68; Ka nám haſznio vnouge miſzli SM 1747, 72; Sz-ſzrczá ſzhájajo hüde miſzli KŠ 1754, 72; Tejlo, düsa, miszli KŠ 1754, 246; ſtero nyim navküpe ſzvedocsi duſnavejſzt nyihova i miſzli KŠ 1771, 451; ſzercze je ſzlabo od miſzli SM 1747, 68; csinécsi voule tejla i miſzeo KŠ 1771, 576; zláſztivni ſzvoji miſzeo gucsi KŠ 1771, 294; Eto más i miſzli Vu ſzrczá skrinyiczi KŠ 1754, 247; razmis miſzli moje ouzdalecs KŠ 1754, 87; Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ga je nej na krotkejse miszli i návade privcsila KOJ 1848, 1; pazi na miszli moje TA 1848, 4; da vi vu vaſih miſzli trüdni nepoſztánete SM 1747, 28; Ovo, ete hüdo vu miszlaj TA 1848, 6; Zhüdimi miſzlami KŠ 1754, 173; z-recsmi i miszlami KAJ 1848, 138
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mòčti1 mòrem nedov. moči morem: knyemo priti nemorem TF 1715, 23; jeli vörjeta, kaj morem tou vcsiniti KŠ 1771, 30; Jeli ſtima, ka nemrem zdaj proſziti Ocso KŠ 1771, 90; Li tak ſze morem vüpati BRM 1823, 7; nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII; nemorem gorisztánoti KAJ 1870, 8; Odkud mores tou poſzvedocſiti TF 1715, 38; ni djáti nemres mi nikai SM 1747, 76; Ka ne mores preobrnouti KM 1790, 16; Nemore ſztanovito kako tou ſzvedocsi TF 1715, 19; ino mreiti nemore SM 1747, 38; nyei niſcse nemre prouti SM 1747, 80; Doſzta more molitev opraviti KŠ 1754, 152; nigdár nemre biti KŠ 1754, 82; more biti, gda je ſou KŠ 1771, 555; káksega fárbar na zemli nemre obejliti KŠ 1771, 129; ka Cslovik nemre csiniti KMK 1780, 6; od nikoga prekaniti nemore KMK 1780, 5; Dobra nemre cſiniti BKM 1789, 1; sze nemore dogotoviti KOJ 1833, X; ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; notri pa nemore KAJ 1848, 4; Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Jeli moremo mi obdersati zápoved TF 1715, 18; nakoliko moremo pretrpeti SM 1747, 56; znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Da te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; proti ſztánoti morete SM 1747, 26; kai nemorete cſiniti SM 1747, 26; kakda morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; Szkriti ſze nemorete BKM 1789, 10; Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; ki ſze zdr'zati nemro KŠ 1771, 489; Priátelje mi nemrejo, Ftisati nevolo mojo BKM 1789, 15; grejsni lidjé, nemro oſztánoti SŠ 1796, 129; Piszki sze nemorejo csuti KAJ 1870, 7; Za otroke nemrejo niti eden sztopáj gvüsni bidti AI 1875, kaz. br. 3; glasznicke, steri sze morejo zgovárjati AIN 1876, 5; steri sze brezi pomocsi glasznikov nemrejo zgovárjati AIN 1876, 5; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; od svoje vole se nemrejo gibati AI 1878, 4; da bom mogel hoditi SM 1747, 65; pred ſzoudbov odgovoriti nebos mogau TF 1715, 5; ne bosſze mogel pravo ſzpovedati SM 1747, 82; ne bos nikse knige mogao razmeti KŠ 1771, 446; Nebode mogo eden BKM 1789, 19; ino ſze ne bode moglo gori zbontati SIZ 1807, 5; bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; oroſzlány, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Gedebi mogo ſztán meiti SM 1747, 71; zakaj bi ſze nebi mogao zvelicsati KŠ 1754, 9b; Ki bi ſze mogao ſzmilüvati KŠ 1771, 678; bi Tebi skouditi nemogo BKM 1789, 15; naj bi moski mogao meti SIZ 1807, 7; ki bi vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; bi edno ranto mogo prêgszkocsiti AI 1875, kaz. br.; Što bi mogo poznati AI 1878, 4; ſterabi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; ſtera bi náſz náto mogla napelati KŠ 1754, 63; csi nebi mogla mo'zá zavárati AI 1875, kaz. br. 7; dabi ſze moglo dicsiti ABC 1725, A6b; da bi sze moglo veleti ono KOJ 1833, VIII; kágdabi mogli noter vczepiti TF 1715, 6; dabiszmo mogli osztánoti ABC 1725, A7a; dabi mogli greihe odüriti SM 1747, 55; vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; da bi 'znyim mogli gucsati KŠ 1771, 41; Dabi tvo rejcs mogli Gláſziti BKM 1789; najbi radoſzt zadobiti mogli SIZ 1807, 8; nebi sze mogli poménsati AI 1875, kaz. br. 2; zkáksov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; ako je glih mogo meti SM 1747, 28; ſzo nyemi nébeſza nej mogli vzéti KŠ 1754, 10b; ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; je nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; kaiſze je nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mòl -a m molj: Moly; mol KOJ 1833, 165; niti ga mol ne ſzkvari KŠ 1771, 213; pod té ſze presztréjo moli KM 1783, 200; Najménši metuli szo moli AI 1878, 33; i vas gvant je molov jejſztvina vcsinyeni KŠ 1771, 752; ki vnogo féle lepoga gvanta molom vi dr'zite BKM 1789, 446
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
morjǜvati -ǜjem nedov. mrmrati, godrnjati: Niti morjüvati BRM 1823, 424; nedaj mi morjüvati KAJ 1848, 267; I v'zaloſzti ne morjüjem BKM 1789, 318; Etak morjüje oblák KAJ 1870, 150; Nebom 'ze vecs jaſz morjüvo BKM 1789, 317; Ali záto szo nêmorjüvali KAJ 1870, 125 morjüjóuči -a -e mrmrajoč, godrnjajoč: naj boudo priétni, ni nazáj ne morjüjoucsi KŠ 1754, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mòšnja tudi mòžnja -e ž mošnja, denarnica: Marſupium Mo'snya KMS 1780, A8; Mosnya Erſzény KM 1790, 94; Zatskó; mosnya KOJ 1833, 184; Erszény; mosnya KOJ 1833, 155; nyidva mo'snya je prázna oſztánola KM 1790, 26; Mosnya KAJ 1870, 142; Ne noſzte mosnyé KŠ 1771, 202; to vnôgomi sziromáki nisteri rainskih zmosnyé ztira AIP 1876, br. 5, 2; nikaj ne vzemite na pout, niti paliczo, niti mosnyo KŠ 1771, 197; ni vu mosnyou pejneze KŠ 1771, 118; z-'sepa róbecz, ali mosnyo vöpotégne KOJ 1845; steri vértom prázno mosnyô napuni AIP 1876, br. 6, 8; Ne ſzprávlajte na ládanye zláta vu mosnyé vaſe KŠ 1771, 32; szo sze mi za mosnyé Szlovenov sztrasne vidile KOJ 1833, IIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
móuč tudi móč -i ž 1. človeška ali živalska fizična moč: [medved] njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; telovno moucs ponüjati KOJ 1833, VII; Koteriſze ne veſzeli vnikákſoi konyſzkoi moucſi TF 1715, 47; vnikaksoi konyszkoi moucsi ABC 1725, A6a; tejla: Potom pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; Mati sze trüdila szlêdnyov mocsjov znyé tekocso krv tak odvrnoti AI 1875, kaz. br. 7 2. človeška duševna, duhovna moč: odkud je etomi eta modrouſzt, i ta moucs KŠ 1771, 46; Bojdi mi branitel, i môcs BRM 1823, 9; Moč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; Lübi Bogá zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; lübi Bogá zczejle moucsi tvoje KŠ 1771, 74; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; Li dai mi moucs SM 1747, 71; Ti mi vu mojoj ſzlaboſzti Môcs pridávaj BRM 1823, 7; Csi scsémo szvojemi gucsi vékso moucs szpraviti KOJ 1833, 104; szrdczi pa trôst i môcs podeliti KAJ 1848, III; vu koj moucsi, ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; najbi oni po vjedinanoj moucsi ſzvojoj zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Znaſov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; ſteri ſzte zmocsjouv zmo'zni KŠ 1754, 94 3. božja, duhovna moč: kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; ali Moucs Czirkevna SM 1747, 36; Táksa Bo'za moucs KŠ 1754, 194; Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; da vrág nikakse moucsi nevzeme ABC 1725, A5b; da vrág nikakſe moucſi nad menom nevzeme SM 1747, 43; Od moucsi czérkvene KŠ 1754, 193; neznajoucsi niti moucsi Bo'ze KŠ 1771, 74; nyegova csalaria nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; Vari me od greha mocsi BRM 1823, 9; Poteri moucs vraiso ABC 1725, A6b; ſteri moucs má ſzmrti, tou je, vrága KŠ 1754, 100; Nego vzemte moucs pridoucsega Düha ſzvétoga KŠ 1771, 342; To moucs Evangeliomſzko je nám vo vjavo BKM 1789, 5; po právoj pokouri vu moucſi czérkevnoj KŠ 1754, 193; I povrno ſze je Jezus vu moucsi duhá v-Galileo KŠ 1771, 176; vidili bodo ſziná cslovecsega na obláki nebeſzkom zmocsjouv i zdikov velikov KŠ 1771, 81; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; i záto delajo té moucsi vu nyem KŠ 1771, 119 4. naravne sile v vesolju: i moucsi nebeſzke ſze gybale bodo KŠ 1771, 81 5. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje funkcije: csi velikási li 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo na právdeno mocs zdignoto AI 1875, kaz. br. 2; je Károl bio on junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848; ruszki vladár, da bi tak szvojo môcs povégsao AI 1875, kaz. br. 3 6. nav. mn. čudež: i záto ete moucsi delajo vnyem KŠ 1771, 47; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Ar nikoga nega, ki bi csinio moucsi vu iméni mojem KŠ 1771, 131; Jezuſa mo'zá od Bogá, pokázanoga med vami zmocsmi i zcsudami KŠ 1771, 346
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mr̀tveni -a -o prid. ki ne rodi: niti je nej glédao mrtveno utrobo Sáre KŠ 1771, 456
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nazvéjstiti tudi nazvéistiti tudi nazvéstiti -im dov. oznaniti: Jelenteni; znamenüvati, nazvejsztiti KOJ 1833, 161; ka je, ka mi más nazvejſztiti KŠ 1771, 415; Gda hocses ſzrcz ſzkrovnoſzti nazvejſztiti BKM 1789, 2; poſzlani ſzam ktebi, naj ti eta povejm i naſzvejſztim KŠ 1771, 162; i tá pridoucsa vám nazvejſzti KŠ 1771, 320; Vnyem ſzvo miloscso nazvejſzti BKM 1789, 25; idoucsa nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35; nazvejſztite Jakubi i bratom eta KŠ 1771, 380; ino ſzi nazveiſztil meni SM 1747, 67; ino ſzi je nazvejſzto tim málicskim KŠ 1771, 37; ár ſzi ti ſzám Boug tou nazvejſzto KM 1790, 107; on ga je nám nazvejſzto KŠ 1754, 102; niti pridoucsi ſto bratov je kaj nazvejſzto od tébe hüdoga KŠ 1771, 429; za iſztino dr'sati, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; piſzmo naprej je nazvejſztilo Ábrahámi KŠ 1771, 561; Nazvejſztili ſzo pa nyemi, kaj Jezus ide mimo KŠ 1771, 233; Imenik .. kakti poká'se, i nazvejszti KOJ 1833, 13; Imenik .. kakti poká'ze i nazvêszti AIN 1876, 24; Nazvêszti Szlugom tvojim csinênye tvoje TA 1848, 75 nazvéjstiti se tudi nazvéstiti se -im se oznaniti se, naznaniti se: Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti, Po Anyelszkoj právoj povéſzti BRM 1823, 4; I pred Kriſztusom ſze mores nazvejſztiti SŠ 1796, 27; nego, naj ſze nazvejſztijo dela Bo'za vu nyem KŠ 1771, 296; Tou ſzo 'Zeleli; Dabiſze nyim nazvejſzto BKM 1789, 8 nazvéjsteni -a -o naznanjen: ér je na vsze, ka nyemi je nazvejszteno, rad pravo KOJ 1848, 72 nazvéjščeni -a -o 1. oznanjen: Eta je pa ta rejcs, ſtera je vám nazvejſcsena KŠ 1771, 705; Ár je tak nazvejſcseni, Da bode on Odküpitel BKM 1789, 56; Ár mi je nazvejſcseno od váſz KŠ 1771, 491 2. označen: da szo niki rejtki szpadáji nej nazvejscseni, potrejbno je KOJ 1833, 81; nazvejszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nemárnost -i ž lenoba, brezbrižnost: ſtera je za volo nyegove nemárnoſzti vnogo-krát niti krüha nej mejla KM 1790, 66; ino tak nemárnoſzt ſzpunyáva SIZ 1807, 27; steri szte tak velko nemárnoszt vö pokázali AIP 1876, br. 8, 8; Ár ſzem jaſz nej li ſzamo to dobro po mojoj nemárnoſzti zamüdo KŠ 1754, 230
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nemástnost -i ž neumnost: Edno nemaszto sztvár szam za 'zeno vzéo, stera niti toliko nêma, ka bi szvojo nemasztnoszt zakrila AIP 1876, br. 9, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nepriátel -a tudi nepriáteu tudi nepriáteo -ela m sovražnik, nasprotnik: boidi on priáteu ali nepriáteu TF 1715, 14; priáteu i neprijáteu KŠ 1754, 28; pred tvoimi Ocsmi ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; ar vas nepriatel Vrág, okouli hodi SM 1747, 25; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10; ka tvoj nepriáteo právi KŠ 1754, 10a; Nepriáteo pa, ſteri je eta ſzejao, je vrág KŠ 1771, 45; vſzákoga Csloveka, ali nám je priáteo, ali nepriáteo KMK 1780, 33; Steri me zrouk Nepriátela reisi SM 1747, 74; da ſze moja düsa od vſzáki ſztrejl ognyeni mojga nepriátela obdr'zi KŠ 1754, 226; ete koukol od nepriátela vragá poſzejjani KŠ 1771, 434; I nepriátela pogübelna mecsa SŠ 1796, 10; da tak nej li szmo nepriáteli, csi drügo ne vcsinis KŠ 1754, 12b; ka vragá povſzud okouli ſzébe má, liki orosnátoga nepriátela KŠ 1754, 213; Niti ga, kak nepriátela, ne mejte KŠ 1771, 630; Hválna peszem za vzéto obládnoszt nad nepriátelom TA 1848, 7; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; nai ſze nepriatelje moi ne veſzelio nad menom SM 1747, 92; Ti hüdi dühovje ſzo nepriátelje poſztanoli KŠ 1754, 95; právim, ka ſzo nepriátelje kri'za Kriſztuſovoga KŠ 1771, 598; Vszi moji nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; ka ga [ježa] njegovi neprijáteli ne morejo brez ranenja prijéti AI 1878, 10; Goszpodne, za vollo moih nepriatelov, ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; Obderſiga proti vſzeih nepriatelov ſzküſavanya SM 1747, 62; Dáj mi nouvo moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; Da bi náſz oſzloubodo od nepriátelov naſi KŠ 1771, 166; Od nepriátelov, Od grejha BKM 1789, 38; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ti naprávlas pred menom eden ſztol, proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b; prouti düsevnim nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; liki ſze je nepriátelom vrouke dáo KŠ 1754, 201; Molitev prôti nepriátelom Czérkvi TA 1848, 8; Zgledni ſze na nepriatele moie SM 1747, 94; dokecs ne dene vſze nepriátele pod nogé ſzvoje KŠ 1771, 522; Vſze nepriátele, Od náſz da odvrné BKM 1789, 18; ti odicseni goſzpodüjo na ſzvojmi nepriáteli KŠ 1754, 130; Krisztusa obládnoszt nad nepriátelmi TA 1848, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèspùnjenost -i ž neizpolnjenost, neuresni-čenje: kaj meſzou i krv nemr, niti ſzprjhnenyá neſzpunyenoſzti öroküvati KŠ 1754, 524
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
niceánski -a -o prid. nikejski: Niti ſzo je Niczeánſzkoga II. ſzpráviscsa ocsáki nej naprej prineſzli KŠ 1771, 158; Niczeánſzkoga Szpráviscsa Vadlüvanye KM 1783, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nìkam prisl. nikamor: Tak meni, gda nikam nevejm KŠ 1754, 265; niti nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; i edno leto ga nikam nepüszti KOJ 1848, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
njèfkati se tudi njèvkati se -am se nedov. prepirati se: Du'sna ſzta hi'snika nej ſze nyefkati med ſzebom SIZ 1807, 11; Goszpoda szo sze med szebom nyefkali KOJ 1848, 72; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39 njefkajóuči -a -e prepirajoč se: ſze je pa ſzkázao nyim nyefkajoucsim KŠ 1771, 360
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nòtri püstìti ~ -ím dov. dovoliti vstop, prihod: Horvátje szo niti zdáj nej Protesztansztvo med szé notripüsztili KOJ 1848, 89
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obláčati -am nedov. oblačiti: Náge oblácsati KMK 1780, 97; Csi pa trávo polſzko Boug tak oblácsa KŠ 1771, 20; Piánecz razdrti gvant bode oblácsao te zaſzpánecz KŠ 1754, 50; Ne ſzkrbte ſze tak, ka bomo oblácsali KŠ 1771, 20; niti za tejlo vaſe, ka bodte oblácsali KŠ 1771, 20 obláčati se -am se oblačiti se: Po prôsztom sze morem oblácsati KAJ 1870, 56; kaj ſze je ni Salamon nej tak oblácsao KŠ 1771, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
òbsebi prisl. sam od sebe: csi gda 'Zaloszt Doide nász ti ji daj obszebi Mimo idti kre nász KAJ 1848, 372; Gla'zojne nekopajo, niti neraszté obszebi, kak drevje KAJ 1870, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odtéc prisl. od tod: Da záto odtécz idem SŠ 1796, 136; gda bom pa ſteo odtécz odhájati SIZ 1807, 31; Od técz sze vövzemejo: föld KOJ 1833, 29; Nebodem sô niti eden sztopáj Odtéc v-mojo lüknyo nazáj KAJ 1870, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odvr̀čti -vr̀žem dov. odvreči, zavreči: Dabi nyé vrejmen odvrcſti mogo BKM 1789, 258; Da tebé naj neodvr'zem KAJ 1848, 198; cſi me ti odvr'ses KM 1783, 145; Bôg szam ga odvr'ze KAJ 1848; Goszpôd národa neodvr'ze TA 1848, 78; da ſze ne oſzramotimo, niti ne odvr'zemo KŠ 1771, 847; csi Bogá odvr'zemo KŠ 1754, 19; ſzvoj ſzad kraj odvr'zejo KŠ 1754, 38; ali nouga tvoja tebé ſzpáka: odſzejkaj jo, i odvrzijo od tébe KŠ 1771, 58; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; Ne odvrzi me KŠ 1754, 254; Ne odvrzi náſz od tébe vö ſztvoje miloſcse BKM 1789, 346; Ne odvrzi me od tvojega licza KM 1783, 49; odvrzmo záto ta dela kmicze BKM 1789, 478; 'saloſzt od-ſzébe od-vr'si SŠ 1796, 78; csesztô szem te odvrgao KAJ 1848, 143; odvrgao je je na dale bole zvidávajoucsi od té pouti BKM 1789, 417; odvrzte hüdo cſinejnye KŠ 1754, 210; Boug je tve grejhe odvrgao SM 1747, 250; nego ſzo ga odvrgli i obrnoli ſzo ſze vu Egyptom BKM 1789, 362; Májo pa ſzoudbo, kaj ſzo to prvo vöro odvrgle BKM 1789, 640; Boug je Angyele naveke odvrgao KMK 1780, 10 odvèrgovši -a -e ko je odvrgel: kaibiſze mi inoſze leprai vnyem ſzamom procs odvergovſi vſzega ſztvorjenyá vüpazen, vüpali TF 1715, 13 odvr̀ženi -a -o odvržen, zavržen: odvr'zen szem od ôcsi tvoji TA 1848, 24; Jeli ſzo na veke i lidjé odvr'seni od Bogá KMK 1780, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
oponášati se -am se nedov. vesti se: Kak ſze moremo oponáſati 1. kvládnikom KŠ 1771, 477; niti sze neoponása tak redovno KAJ 1870, 139; Ki, kak ſze je pri nyi oponáſao i trpo KŠ 1771, 589; Tam sze je lepô oponásao KAJ 1870, 22; steri szo sze posteno oponásali KOJ 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ö́ročina -e ž dediščina: hodte, bujmo ga, i naſa bode ta örocsina KŠ 1771, 140; vsza örocsina, vsze bogásztvo nyihovo za Czaszara pográbleno KOJ 1848, 96; I nej nyemi je dáo örocsine vu nyej KŠ 1771, 359; Goſzpoud je tebé namazao za Poglavnika ober ſzvoje örocsine KM 1796, 53; Kriſztus örocsino ne dili KŠ 1771, 210; pren. Goszpodne i blagoszlovi örocsino tvojo KM 1783, 30; Ti obarjes örocsino mojo TA 1848, 111; Niti, liki goſzpodüvajoucsi nad Goſzpodnovov örocsinov KŠ 1771, 713
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
oskrúniti -im dov. oskruniti: Ki je i czérkev ſzküsávao oſzkrúniti KŠ 1771, 416; Steri té tákſi Bo'ze imé med nami oſzkrúni KŠ 1754, 158; veliki ſzmrtni grejh vcsini, po ſterom oſzkrúni Pokoure Szveſztvo KMK 1780, 76; ni ſzerczé ni pamet, niti tejlo ne oſzkruni SIZ 1807, 25; i oszkrúni závezek nyegov TA 1848, 14; Eta ſzo tá, ſtera oſzkrunijo csloveka KŠ 1771, 51; Sterov ſzem roké jaſz oſzkruno BKM 1789, 208; i oſzkruno je eto ſzvéto meſzto KŠ 1771, 409; Ki je vere szvoje neôdao, Nêoszkrúno v-rêcsi, vdeli KAJ 1848; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; da bi ſze ne oſzkrunili KŠ 1771, 326 oskrúniti se -im se oskruniti se: i tak ſze nyim düsna vejſzt, nemocsna bodoucsa, oſzkrúni KŠ 1771, 505; i po nyem ſze vnougi oſzkrunijo KŠ 1771, 695 oskrúnjeni -a -o oskrunjen: je czejla zemla oſzkrunyena bila KŠ 1754, 11a; tak da je zemla oszkrúnyena z krvi preleányem TA 1848, 89; Csiſzti, ka je oſzkrunyeno BKM 1789, 118; prosnya Oszkrúnyenoga szrdcza KAJ 1848, 151; Oſzkrunyene ſzo nám poti BKM 1789, 339 oskrúnjeni -a -o sam. oskrunjeni: tim oſzkrúnyenim pa i nevernim je nikaj nej csiſzto KŠ 1771, 658; i pepéo telicze te oſzkrúnyene poſzvecsuje KŠ 1771, 686
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pajdáštvo -a s prijateljstvo, druženje, tovariš-tvo: Naſzlejdnye tvoje pajdáſtvo KM 1783, 148; Lagojega pajdástva sze more vszáki hábati KOJ 1845, 1; Hábaj sze pajdástva hüdi KAJ 1870, 166; po sterom náſz Bog vu ſzvojo tüváristvo, (paidástvo, Gmainſztvo) dá notri zvati SM 1747, 18; niti je eden rázumen cslovik nej rad bio vu nyegovom pajdáſtvi KM 1790, 78; Kak sze má dr'sati cslovek vu pajdástvi prti drügim lidém KOJ 1833, XV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pàmetüvati -üjem nedov. spominjati se, pomniti: Eſcse ne pametüjete, niti ne razmite KŠ 1771, 127; Záto ſztani, pametüj BRM 1823, 76; Záto, bratje pametüjte Apoſztola i viſesnyega popa KŠ 1771, 675; Zdâ tak, Králi, pametüjte TA 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pápinstvo -a s katolištvo: Fridrik Szaxonszki Kúrfirst niti je nej v-szvojem Országi pápinsztva doliszpravo KOJ 1845, 64; szo pri vszakoj priliki precske dejvali szvojim podlo'snikom, naj bi sze navolili pápinsztva KOJ 1914, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pét glav. štev. pet: Pét 5 KM 1790, 96; Pét KŠ 1754, 107; niti ſze ne ſzpomenéte z-ti pét lejbov krüha KŠ 1771, 53; Gda je pét let minolo AI 1878, 8; Tej divji Avarci szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 8; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875, kaz. br. 6; Szpetimi lejbmi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; Ete razlocsek sz-petimi sztopájov dokoncsa AI 1875, kaz. br. 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pitjé -á s pitje, pijača: niti nikſega drügoga mocnoga pitjá je nej vzéo k-ſzebi KM 1796, 49; Tou mlácsno pitjé vlej v-goubecz KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plemenìtost -i ž plemenitost, odličnost: Plemenitoszt i czil csloveka KAJ 1848, V; oni, ſteri ſzo na ſztaroſzt, ali plemenitoſzt gledoucs poſtenyá vrejdni KMK 1780, 42; Vrêdno naso plemenitoszt I düse pred Bôgom velikoszt Varvati KAJ 1848, 109; 25 lêt noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8; Ne vüpaj ſze záto Cslovik Niti v-plemenitoszti KM 1783, 281
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plòha tudi plòja -e ž ploha: Záporesö; ploha KOJ 1833, 184; preci právite, ploha ide KŠ 1771, 214; Da ploha, ſzláp Naſe polé bole mocsa BKM 1789, 351; i vsze sze vlêva ploha KAJ 1870, 133; zdaj po plohi i povoudni kraj jemlés KŠ 1771, 852; I szkázale szo sze de'zd'zevne plohe TA 1848, 13; Naj nebodem drügim tocsa, Niti postenya ploja BRM 1823, 386; Te zrák pa z-mocsnim vihérom, I ſz-plojov ocsiscsáva BRM 1823, 124
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
podnogáonica -e ž podnožje: Niti na zemlo záto, kaj je podnogáonicza nyegova KŠ 1771, 16; Dokecs polo'zim nepriátele tvoje na podnogaoniczo noug tvoji KŠ 1771, 347
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
podrǘžni -a -o prid. podružničen: ár ovak nebi steli, niti módusa meli zvün fárnih tüdi podrü'sne Cérkve goriposztaviti KOJ 1845, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokrivátji -a -e prid. krovski: što niti pokrivátjega opeka nezmore BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokvarjǜvati -ǘjem nedov. kvariti: Da kak volo Tvojo Zdrávje postüjem, Niti z-náſzladnoſztjov Ne pokvarjüjem BRM 1823, 428
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poslǘšati tudi poslǘhšati -am nedov. poslušati: neobrejzano je nyih vüho takda nemrejo poſzlüsati KŠ 1754, 24; kaj rejcsi moje ne morete poſzlüſati KŠ 1771, 294; Nájraj poszlüsam pitypalaty prepelice KAJ 1870, 10; Halgatódzom, poszlühsam -ati AIN 1876, 18; Včenyé verno poslüšam BJ 1886, 6; steri reicsi tve poſzlüsa SM 1747, 85; Steri rejcs mojo poſzlüsa KŠ 1754, 141; záto od ſzvejta gucsijo, i ſzvejt je poſzlüſa KŠ 1771, 732; i poszlühsa k-nyemi ponizno KOJ 1848, 5; Csi Bo'zo rejcs radi jo poſzlüſamo KŠ 1754, 27; za toga volo vi ne poſzlüſate KŠ 1771, 295; i gda jo poſzlüſajo KŠ 1771, 112; vszi ovi ſztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; [ptiči] i na človeka reč poslühšajo AI 1878, 23; Eto deca jáko radovolno poslüšajo BJ 1886, 3; je vſze meſzto vküp prislo poſzlüſat rejcs Bo'zo KŠ 1771, 384; mi ſzmo ſzem, Poſzlüſat tvojo rejcs prisli BKM 1789, 149; Vszak Clovik poſzlüsai SM 1747, 80; Poſzlüsaj Izrael KŠ 1754, 89; Csi je ſteri gda ſze ſtéjo, poſzlüsaj je KŠ 1771, A8a; Gori ſzrczé je poſzlüsaj BKM 1789, 41; Vſzaki ſzvétek Sz. meſſo pobo'sno poſzlüsaj KM 1790, 111; Rêcs Goſzpodna tak poszlüsaj BRM 1823, 3; recsmo poſzlüſaimo, Boga ſze mi boimo SM 1747, 81; nyegovo ſzvéto rejcs radi jo poſzlüsajmo KŠ 1754, 23; moi lübleni ſzin, toga poſzlüſaite TF 1715, 38; Otroczi, poſzlüsajte roditele KŠ 1754, 33; Izraelitánczi, poſzlüſajte ete recsi KŠ 1771, 346; je moj Szin lübléni, nyega poſzlüsajte KM 1796, 110; decza, poszlühsajte mené TA 1848, 26; Steri má vüha na poſzlüſanye, naj poſzlüſa KŠ 1771, 42; opoumenyeni od angyela, ka bi tebé zváo i poſzlüſao bi Bo'ze ricsi KŠ 1771, 372; kai bi nyegovo ſzvéto reics radi poſzlüſali TF 1715, 14; I, csi ſto ne bode poſzlüſao ricsi moje KŠ 1771, 310; vſzáka Düſa, ſtera ne bode poſzlüſala proroka onoga KŠ 1771, 350; niki ſzo pa erkli: bomo te poſzlüſali páli od toga KŠ 1771, 397; i niti tak me ne bodo poſzlüſali KŠ 1771, 519; Té je poſzlüſao Pavla gucsécsega KŠ 1771, 386; 'Zenszka pa li poszühsala, miszlévsi, ka eden glász zacsüje AI 1875, kaz. br. 7; ino je gospôda vučitela pazlivo poslüšala BJ 1886, 4; Pitaj one, ki ſzo me poſzlüſali KŠ 1771, 326; da szo jih radi poszlühsali solarje KOJ 1845, 14 poslüšajóuči -a -e poslušajoč: najsli ſzo ga poſzlüſajoucsega KŠ 1771, 172; i poſzlüſajoucsi ne ſzliſijo KŠ 1771, 42; naj poſzlüsajoucſi ocsütimo KM 1783, 117; Da poſzlüſajoucsi razmejmo tve rejcsi BKM 1789, 145; I pridá ſze vám poſzlajoucsim KŠ 1771, 113; 'zelejm vſze poſzlüſajoucse mené dneſz tákſe biti KŠ 1771, 423 poslǘšavši -a -e poslušajoč: Herodes i poſzlüſavſi ga, doſzta je csinio KŠ 1771; ſteri zdobroga ſzrczá poſzlüſavsi rejcs zdr'zijo KŠ 1754, 27 poslǘhšani -a -o poslušan: i gda gucsi v-poſzlavcovoj hi'zi je jáko poszlühsan AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
postávlati -am nedov. postavljati: i mojo vüpazen poſztávlam vu Goſzpodni Bougi KŠ 1754, 14; Hi'znike Po ſzmrti vorſzág ſzvoj je poſztávla BKM 1789, 268; Ali nej, právi on, nego po vöri právdo gori poſztávlamo KŠ 1771, 440; Ti me zviszis nad onimi, ki sze prôti meni posztávlajo TA 1848, 14; Neposztávlaj vujska tiszti trám, steroga scsés preszkocsiti KOJ 1833, XVIII; Niti ne poſztávlajte kotrige vaſe grejhi KŠ 1771, 460 postavlajóči -a -e postavljajoč: posztávlâjocse nad méne pod méne zmecses TA 1848, 14 postávlani -a -o postavljan: Na najprvo meszto je posztávlano, naj sze orszácsko vértivanye tak z-ravna, da nede AI 1875, kaz. br. 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potvárjati -am nedov. vznemirjati, mučiti: Ár me ta 'zitka grdôcsa Nehenya potvárjati BRM 1823, 191; Düsna vêszt me potvárja BRM 1823, 143; Csi me düsna vêszt netô'zi, Niti szvêt nepotvárja KAJ 1848, 226 potvárjati se -am se vznemirjati se, mučiti se: Oh pobo'zen, Kak ſze dönok potvárja BRM 1823, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
povèdati povéjm dov. povedati, reči: Ár ka je le'zi povedati: odpüscseni ſzo tebi grejhi KŠ 1771, 28; more Vucsiteli povedati, zakaj je tak vcsino KOJ 1845, 8; miniszterium te more szcsészti doli povedati AI 1875, kaz. br. 2; ali bole boude, ako poveim, nikai nevcſio TF 1715, 5; i boj tam, dokecs ti poveim KŠ 1771, 8; tak i jaſz povejm vám KŠ 1771, 139; Povedám vám veliko radoſzt BKM 1789, 29; povejm vam praviczo SIZ 1807, 3; Povêm nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870; Jožek, jas povem vučiteli ka si mené šálo BJ 1886, 5; vidi, da nikomi ne poveis KŠ 1771, 24; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; Esaiás lejpo radoſzt poveda vſzem nám BKM 1789, 29; Poveimi pervo Bosjo Zapoved TF 1715, 12; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; niti ne povej komi vu meſzti KŠ 1771, 127; Povej grejsnik kak bo's dugo goro KM 1783, 297; idi povej, dober gláſz Márii BKM 1789, 17; Povê mi, ti z-koj 'zivés KAJ 1870, 11; samo idi povej BJ 1886, 5; povejta, kaj Goſzpoud nyé potrebüje KŠ 1771, 67; i povejte nyim: pribli'zalo ſze je kvám králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 202; ſcsés, naj povejmo, da oygen doli ide od nébe KŠ 1771, 201; I poſzlao je ſzlugo, da bi povedao tim pozvánim, pojte KŠ 1771, 219; Teda je prepovedao, ka bi nikomi ne povedali, kaj je on Jezus KŠ 1771, 54; ino bi Vucsiteli povedali, csi bi sto falio KOJ 1845, 10; Ovo, naprej ſzam vám povedao KŠ 1771, 12a; Ovo naprej ſzam vám povedao KŠ 1771, 81; Ár je on tebé nám vſzejm poſzlüsati, Povedo vpiſzmi BKM 1789, 243; Gda ga je eden-krát na bini zgrábila mati, povejdala je ocsi KM 1790, 52; naprej ſzmo vám povedali, kaj bomo nevoule trpeli KŠ 1771, 618; Prophétye ſzo popiſzali tvoio voljo poveidali SM 1747, 85; povedali ſzo nyemi, te prvi KŠ 1771, 70; Angyelje Mir dobro volo v-hváli, Na zemlo povedali BRM 1823, 4; tomi szo goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4 povèdati se povéjm se povedati se, reči se: i idi vu meſzto i povej ſze ti, ka ti je potrejbno csiniti KŠ 1771, 367; Radoſzt nám povedaſze BKM 1789, 6; idi v-Damaskus, i tam ſze ti povejo vſza KŠ 1771, 411 povéjdani tudi povédani -a -o 1. rečen, povedan: kakoje gori poveidano TF 1715, 42; kai je Kriſztus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Povejdano ti je, ka je dobro KŠ 1754, 80; povejdano pa je od tébe, kaj odſztoplenyé vcsis KŠ 1771, 408; Nassi Sztarisje, kak maloprvle povejdano bo'sánszke recsi szvedocsijo KOJ 1833, VIII; Csi je pa ſto nepokoren rejcsi naſoj po liſzti nám povejdanoj KŠ 1771, 630; Vidoucſi pa razgláſzili ſzo te ricsi, ſtere ſzo nyim povejdane od diteta KŠ 1771, 168; i vörje, ka ſzo tá tüdi nyemi povejdana KŠ 1754, 78; ſzo ſze vſzi csüdivali nad onimi, ſtera ſzo nyim povejdana od paſztérov KM 1796, 89; szo solarje pripovedavali, stera szo vu souli povedana KOJ 1845, 15; Ka je potrejbno zvün zgoraj povejdani Návukov znati KMK 1780, 6; ár za volo dühovnoga priátelſztva med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60 2. napovedan: Gda bodte vidili to odürnoſzt opüscsenyá, ſtera je povejdana po Dánieli Proroki KŠ 1771, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
praznüvàti -ǘjem tudi prazniváti -íjem nedov. prešuštvovati: Szkim je nej ſzlobodno práznivati KŠ 1754, 43; ſterikoli odpiſzti 'zeno ſzvojo, vcsini jo praznüvati KŠ 1771, 16; i ſzám dönok praznüjes KŠ 1771, 436; kikoli vzeme ſzi drügo, praznüje prouti nyej KŠ 1771, 133; Ne praznüh TF 1715, 15; Ne praznüh ABC 1725, A4a; Ne praznüh SM 1747, 45; Ne praznüjh KŠ 1754, 42; Ne praznüjh KŠ 1771, 748; ne praznüj KŠ 1771, 478; Ne praznüjh KMK 1780, 35; Ne praznüjh KMS 1780, A5; Ne praznüjh KM 1790, 110; Niti ne praznüjmo KŠ 1771, 509; Sészta prepovejda, naj ne práznüjemo KM 1783, 275; Stogodi ſze zglédne na 'zenſzki ſzpoul, 'zeje práznüvao 'znyim KŠ 1754, 43; 'ze je praznüvao 'znyom KŠ 1771, 16 praznüvajóuči -a -e prešuštvujoč: Te zmácsihov praznüvajoucsi ſze ſzpráviſcsa vö vr'ze KŠ 1771, 498; eta 'zena je zapopádjena ocsiveſzno praznüvajoucsa KŠ 1771, 291
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prebítek -tka m bivanje, bivališče: Moj Jezus je moj 'zitek I mojga 'zitka czvejt Vu ſzmrti pa prebitek BKM 1789, 283; Ar ſzi ti nas 'sitek, Ti ſzi nas prebitek SŠ 1796, 5; 'Saloſzten moj 'sitek, Tú'sen moj prebitek SIZ 1807, 59; Szrecsa, v-diki prebitek Bode toga plácsa BRM 1823, 7; Jezus ſzuncze mojga prebitka BKM 1789, 230; Ne obecsaj ti ſzám ſzebi, Niti eti natom ſzvejti ſztálnoga prebitka SŠ 1796, 66; Ti Si i nam porok odlocseni Nemrtelnoszti prebitka KAJ 1848, 117; Goszpodne, lübim meszto prebitka tvoje Csészti TA 1848, 20; Vüpanye dávas Ti nasemi 'zitki, V-grobi prebitki BRM 1823, 64; Csi meti ſcséte prebitek BKM 1789, 400; idem V prebitek SŠ 1796, 6; Dás-vnebéſzaj prebitek BRM 1823, 7; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848; Z-peszmov hválim veszéli moj prebitek KAJ 1870, 99; Nyou naſzledujte, Vkak ſté ſzte prebitki BKM 1789, 396; Nevuide on ni v-tom 'zitki, Ni vu nebeszkom prebitki KAJ 1848, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prečfr̀knoti se -em se dov. skriviti se: niti eden vláſz ſze je pa nej precsfrkno na nyihovi glaváj KM 1796, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
preklìnjati -am nedov. preklinjati: naj ſze vscijo nepreklinyati KŠ 1771, 635; nej ſzam szlisao pámetnoga csloveka preklinyati sztarise KOJ 1845, 7; vi velite: kaj preklinyas KŠ 1771, 302; erkli ſzo vu ſzebi: ete preklinya KŠ 1771, 28; Csi ga pſzüjemo i preklinyamo KŠ 1754, 37; Preklinyajo náſz oni KŠ 1754, 497; ki de pa Dühá ſzvétoga preklinyao KŠ 1754, 211; ſzkejmikoli bodo preklinyali KŠ 1754, 111; Naj nikoga ne preklinyajo KŠ 1754, 660; kaibi mi nikoga nepreklinyali TF 1715, 13; Eden pa ti hüdodelnikov ga je preklinyao TF 1715, 252; Nyega ſzo preklinyali KŠ 1754, 10b; niti ſzo nej preklinyali Bogiczo vaſo KŠ 1754, 403 preklìnjati se -am se 1. zaklinjati se: On ſze je pa zácsao preklinyati i priſzégati KŠ 1771, 151; 'znyegovim ſz. iménom ne preklinyajmo KŠ 1754, 16 2. obrekovati se: I nej (liki ſze preklinyamo) KŠ 1771, 452 3. preklinjati se: Csi ſzam pa jaſz zhválo dávanyem tálnik, zakaj ſze preklinyam KŠ 1771, 511; Záto ſze imé Bo'ze za vaſſo volo preklinya med poganmi KŠ 1754, 157; Ali ſze za imé Bo'ze za volo váſz preklinya KŠ 1771, 541 preklinjavajóuči -a -e preklinjajoč: tá, ká neznajo, preklinyávajoucsi KŠ 1771, 720
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
preklinjávec -vca m preklinjevalec: Ki ſzam prvle bio preklinyávecz KŠ 1771, 635; V-néni nema meſzta Niti preklinyávecz BRM 1823, 300; liki ſzi ſze ſzmilüvao preklinyávczi Pavli KŠ 1754, 232; Nyega vobráz bijejo, Preklinyávcza zovéjo BKM 1789, 85; Od preklinyávczov ſze odloucſi KŠ 1771, 400; Preklinyávczom ſze Bôg Nigdár neradüje BRM 1823, 317
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prepišǜvati -ǘjem nedov. predpisovati, ukazovati: Bougi ne prepisüj czila, niti vrejmena BKM 1789, 307
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prepovèdati -povém dov. prepovedati: Jeli ſto more prepovedati vodou KŠ 1771, 375; ſto mi prepovej, naj ſze ne okrſztim KŠ 1771, 366; Drüga [zapoved] prepovejda naj cslovik ne pszüje KM 1783, 274; nego i to hüdo, ſtero ſzi ti trdno prepovedao KŠ 1754, 230; Zetoga ſze razmi, kaj je Boug zviríne nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; I prepovedao nyim je, kaj bi nikomi ne pravili KŠ 1771, 125; i prepovedali ſzmo nyemi, da ne naſzledüje náſz KŠ 1771, 131; niti Apoſtolje ſzo nej prepovedali KŠ 1754, 40; Prepovedali ſzo toti Popovſzki Poglavniczke Apoſtolom KM 1796, 119 prepovedajóuči -a -e prepovedujoč: Zapovedajoucs ali prepovedajoucs meszto sem právimo se KOJ 1833, 138 prepovedéči -a -e prepovedujoč: Prepovedécsi [vezniki] (tiltók): ne, se (nê, nêkabi) AIN 1876, 67 prepovèdavši -a -e ko je prepovedal: Po indasnyem vármegyévszka szpráviscsa obszlüsávati prepovedavsi, vesz Ország je razdejlo KOJ 1848, 113 prepovédani tudi prepovéjdani -a -o prepovedan: naj prepovejdani ſzvétek bode tecsaſz KM 1796; Je pa dönok prepovejdana teda KŠ 1771, 504; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 29; prepovejdano nyim je od Dühá ſzvétoga gúcsati rejcs KŠ 1771, 391; krivicsno tou'siti edendrügoga, je prepovedano KOJ 1845, 10; Pred vszém je katolicsánczom prepovedano Protesztante drá'siti KOJ 1848, 103; Prvi cslovik je od Bogá v-Paradi'somi prepovejdanoga drejva z-ſzáda jo KMK 1780, 11; Kouſtam ſzád jaſz i Ejva, ſzprepovejdanoga drejva BKM 1789, 192; z-kacse gucsécsi je na nyé vzéo Ejvo, ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Sz-prepovejdana drejva ſzád je jo SŠ 1796, 12; i táksega tivárisa, ali nej z-prepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; prepovedani szád jeszti je nej grejh KOJ 1845, 87; i nedopüszti, kâ bi stera ovca na prepovêdano meszto sla KAJ 1870, 139; Prepovejdane dni Goſztüvanya ne ſzlü'zi KMK 1780, 56; Od Szvéte Matere Czérkvi prepovejdane ſzvétke poſzvéti KMS 1780, A5; i prepovejdane Szvétke poſzvéti KM 1796, 110; Szvojo 'sivino ſzo vnogo-krát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; Eto nyemi je bár prepovedano bilo BJ 1886; Ka bodeti prepovejdano, onoga se ogni BJ 1886, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pretiskávanje -a s pritisk: Eto pretiszkávanye vnôge poszlavce szvadilo AIP 1876, br. 6, 2; szlovenszko lüsztvo tak navajeno, ka niti za szvojo naprêpomáganye sze brezi pretiszkávanya nescse szkrbeti AI 1875, br. 1, 8; Országa szloboscsina sze pretiszkávanyom razklácsila AIP 1876, br. 3, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prèzi predl. z rod. brez: sze niscse nemore niti zvelicsati prezi vöre KOJ 1845, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pridèlati -am dov. pridelati, pridobiti: Niki bi radi vnogo blága meli, niti szi ga necsejo pridelati KOJ 1845, 120; csi Boug ne blagoſzlovi naſſe delo, nikaj ne pridelamo KŠ 1754, 167; naj dá vſzáksemi ſzvojega laſztivnoga v'zivati, ſteroga je pridelao KŠ 1754, 166; i pridelao je drügi pét talentumov KŠ 1771, 84; mina tvoja je deſzét min pridelala KŠ 1771, 235
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
próuti ìti ~ ìdem nedov. iti nasproti: niti Peter ſze tak ne bi zviſzo, ka Pavli v-Rim idoucsemi ne bi ſou prouti zdrügimi KŠ 1771, 701
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
püstínstvo -a s pustota, pušča: Niscse nasz po protivinsztvi, Niti po divjem püsztinsztvi Neszprávlaj nyim vör tú'zni KAJ 1848, 313
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razbìti -bíjem dov. razbiti, uničiti: Ár z tebom jesz vojszko razbijem TA 1848, 14; i teda hi'zo nyegovo razbije KŠ 1771, 40; Ne ſztere dönok gla'za, Niti ne razbije BKM 1789, 41; Razbi ſzilne pregáncsare BKM 1789, 294; Ono zſzve moucſi veſz pekel razbi BKM 1789, 50; da szo szigetvárszkoga Zrinyi Miklósa junáczke Basso razbili KOJ 1848, 83 razbìti -a -o razbit, uničen: ár je vojszka ráznog razbita bila AIP 1876, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razglášati -am nedov. razglašati, oznanjati: Kakda ga pa hüdou razgláſamo KŠ 1754, 57; niti ga hüdou ne razglásajmo KŠ 1754, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razrǘšiti -im dov. razrušiti, podreti: da szo ga Törci niti vzéti, nit nej razrüsiti mogli KOJ 1848, 98; Razrüsis vesz zid nyegov TA 1848, 74; Cérkve, klostre szporobili, po'sgáli razrüsili KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
réjsan tudi résan prisl. res, zares: Valóban; rejszan, zaisztino KOJ 1833, 181; Nacſi ka bi csinili ti okrſztseni nad mrtvimi, csi bi rejſzan ti mrtvi gori ne ſztanoli KŠ 1771, 523; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Rejszan sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Ludvik Czaszar rejszan za nyé volo z-Vogrinami boj zacsne KOJ 1848, 8; valóban (rêszan) AIN 1876, 64; ali záto szta nepresztrano delala, tak da bi rejszan tkala AI 1875, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
röpénje -a s hropenje: Niti nyi röpenye je bogme nê prijétna nôta KAJ 1870, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sámcomležák -a m homoseksualec: Jeli neznate niti ſzámczomle'záczke KŠ 1771, 500; Práznikom, ſzámczole'zákom KŠ 1771, 634
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sàpa -e ž dih: Ka ſzmo mi? tejnya, vöter, ſzapa BKM 1789, 344; Kako din i ſzapa, tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; niti nega nikse szape vu nyi vüsztaj TA 1848, 111; on dáva vſzejm 'zitek i ſzapo KŠ 1771, 396; Kelikokrát ſzapo piſztism, 'Zitka en táo kraj pihnes BKM 1789, 408; Csi me moucs tá niháva, Szapo 'smetno dávam SŠ 1796, 120; Koga vol, i oszel, Lejpo csuvajoga, Szvojom ſzapom BKM 1789, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skóupost tudi skopóust -i ž skopost: Ár od znoutra z-ſzrczá cslovecsega zhájajo .. ſzkopouſzt KŠ 1771, 124; Práznoſzt pa, ali ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenuje med vami KŠ 1771, 583; Vmárjajte záto ſzkoupoſzt KŠ 1771, 608; grejhi ſzo .. II. Szkoupoſzt KMK 1780, 91; Ali tou je ſzkoupoſzt KM 1790, 28; Ali csi od ſzkopouſzti nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 26; Ár ſzmo nigdár nej vu prilizávanoj rejcsi hodili, niti vu obrázi ſzkopouſzti KŠ 1771, 616; Od ſzkouposzti Oſzloubodi náſz KM 1783, 9; naj ſze mrſzke ſzkoupoſzti hábamo KM 1796, 105; csi szkôposzti zlo te rú'zni KAJ 1848, 244; I vu ſzkoupoſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami to'zili KŠ 1771, 719; Napunyeni z vſzákov ſzkopouſztyov KŠ 1771, 449
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skvarjǘvati -ǜjem nedov. obsojati, obtoževati: ka vrág ze nikse zmo'znoſti nejma náſz ſzkvárjüvati KŠ 1754, 118; i tô niscse nemre szkvárjüvati AIP 1876, br. 4, 7; vkom drüge ſzoudis, vtom ſzebé ſzkvarjüjes KŠ 1771, 436; Kaj, csi náſz ſzkvarjüje ſzrczé naſe KŠ 1771, 731; Grejh ſzkvarjüje BKM 1789, 33; Csi te szkvarjüje szodecz tvoj KAJ 1848, 144; naj nikoga ne ſzoudimo niti ne ſzkvarjüjemo KŠ 1771, 834; Kralicza juga ſzkvarjüvala je bode KŠ 1771, 208; Mo'zjé prouti etomi národi, i ſzkvarjüvali ga bodo KŠ 1771, 41; Sto bi je ſzkvarjüvao KŠ 1771, 466; Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo, ino ſzkvarjüvo BKM 1789, 30; priſao ſzi náſz ſzkvarjüvat KŠ 1771, 105; On je nej priſo ſzkvarjüvat BKM 1789, 127; jezus je te ſzvêt nej prisao ſzkvarjüvat BRM 1823, 96; Nyegovo ſz. rejcs vſzigdár je ſzkvarjüvao SŠ 1796, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slovénščina -e ž slovenščina: niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sóusid tudi sósed -a m sosed: Szomszéd, szôszed AIN 1876, 68; verni ſzouſzidje KŠ 1754; I csüli ſzo ſzouſzidje KŠ 1771, 165; od ſzoſzidov je vnogo-krát pregányani KM 1790, 68; Kai razmis po krühi .. dobre ſzouſzide TF 1715, 29; ne zovi niti bogate ſzouſzide KŠ 1771, 219; rad sze je pomiro z-szoszedmi KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spitávati -am nedov. izpraševati: Ka more cſiniti .. ſzrczé ſzpitávati KŠ 1754, 209; niti ſzo ga nej ſzmeli kaj vecs od tiſztoga dnéve ſzpitávati KŠ 1771, 75; je niſcse nej erkao, ka ſzpitávas KŠ 1771, 276; Pope od Ivanovoga krſzta ſzpitáva KŠ 1771, 67; od toga ſzpitávate eden drügoga KŠ 1771, 320; Ár eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; Ár vſza eta poganye ſzpitávajo KŠ 1771, 212; idoucsi ſzkrblivo ſzpitávajte od deteta KŠ 1771, 7; de Szpitávao SŠ 1796, 172; Kivao je záto tomi Simon Peter, ka bi ſzpitávao, ſto bi bio KŠ 1771, 312; ſzpitávao je, ka bi tou bilou KŠ 1771, 233; ſzkázani ſzam vcsinyen tejm, ki ſzo me nej ſzpitávali KŠ 1771, 471; nisteri szo vkupsztôpili i tak szpitávali AIP 1876, br. 2, 1 spitávati se -am se izpraševati se: I opitao je te piſzácse, ka ſze ſzpitávate med ſzebom KŠ 1771, 130; naj ſze ſzpitáva, jeli nyemi je ſz ſzrczá 'zao KŠ 1754, 208; ka ſzte ſze na pouti med ſzebom ſzpitávali KŠ 1771, 131; da ſzo ſze ſzpitávali med ſzebom KŠ 1771, 105 spitavajóuči -a -e izprašujoč: Szpitávajoucsi pojbics KM 1790, 22; najsli ſzo ga ſzpitávajoucsega nyé KŠ 1771, 172; najsla ſzta ga ſzpitávajoucsega nye KM 1796, 92; Vſze jejte, nikaj ne ſzpitávajoucsi za volo düsne vejſzti KŠ 1771, 510; Ár je, veli ſzpitávajoucsim KŠ 1771, 261 spitávani -a -o izpraševan, zasliševan: Gda je ſzpitávani i mantrani KŠ 1771, 815
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spozábiti se -im se dov. pozabiti: Kaj je eti escse naſſa cséſzt? .. zdrugi ſze ne ſzpozábiti KŠ 1754, 168; Szté ſze ſzpozábiti nemrem BKM 1789, 285; Bôg On sze szpozábiti nevê Niti z-blá'zensztva mojga KAJ 1848, 214; Goszpodne! kak dugo sze scsés z méne szpozábiti TA 1848, 10; Ne ſzpozábim ſze z onoga, ka ſzi mi dáo KŠ 1754, 266; zoni, ſtera ſzo odzajaj, ſze ſzpozábim KŠ 1771, 597; ne ſzpozábim ſze nigdár ſztvojih zapouvid KM 1783, 152; Csüdim ſze nad tebom, ka ſze tak ſzpozábis ztvega vo preminejnya BKM 1789, 447; da ſze Goſzpon Bog ztebe ne ſzpozábi SM 1747, 81; Szvejt ſze hitro znász ſzpozábi BKM 1789, 410; tak naſz vodi i ravnaj, da ſze znaſi grejhov ne ſzpozábimo KŠ 1771, 836; Kebzüjte denok na tô, ki sze szpozábite z Bôga TA 1848, 41; ali ſze pak Otecz ino Mati vſzegavecs zchéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; vszi poganye, ki sze z Bôga szpozábijo TA 1848, 8; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tudi zpozábijo AIN 1876, 40; Med tém se ešče zmejne spozábijo BJ 1886, 3; Ne ſzpozábiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 66; Izrael, neſſzpozábiſze zméne KŠ 1754, 216; Ne ſzpozábi ſze oh Bo'se! z-nevolnih lüdih molitve KM 1783, 226; Szpozábi ſze znaſi grejhov BKM 1789, 141; Ne ſzpozábi ſze z-rado-volnoga gori prijimanya KM 1790, 64; i ti sze z-nász neszpozábi KOJ 1845, 131; Bo'ze, neszpozábi sze z sziromákov TA 1848, 8; Ar ſze je dneſz Kriſztus za náſz Poroudo, ſz-toga ſze mi ne ſzpozábmo BKM 1789, 34; Zdobrocsinejnya ino podeljenyá ſze pa ne ſzpozábte KŠ 1754, 52; Zdávanya ſztána ſze ne ſzpozábte KŠ 1771, 696; i, csi je pomoucs doubo, naj ſze z-zahválnoſzti ne ſzpozábi KM 1790, 48; Ar je nej nepravicsen Boug, kaj bi ſze ſzpozábo zdela vaſega KŠ 1771, 680; Ali csi bi ſze trda telovna mati, ſzpozábila zdeteta BKM 1789, 336; Jezus, ki ſzi ſze nej ſzpozábo ſz-tvoji nepriátelov KM 1783, 189; kaj ſzi ſze ſzpozábo, z-rejcsi Goſzpodna Bogá SŠ 1796, 106; Boug ſze je nej Zſzvojga lüſztva ſzpozábo KŠ 1754, 265; ſzpozábo ſze je zocisſcsávanya ſzvoji ſztári grejhov KŠ 1771, 717; Ádama .. Nyemi je edno právdo, Zſtere sze je ſzpozábo BKM 1789, 13; Nabukodonozor, ſzpozábo ſze je z-ſzvoje ſzenye KM 1796, 78; jo je dáo zaprejti, i 'snyé sze tak szpozábo, ka bi mrla KOJ 1848, 52; i záto tá szpadno, ár sze szpozábo i sze steo doliszeszti AIP 1876, br. 2, 7; I ſzpozábili ſzte ſze zobeſzeljá KŠ 1771, 694
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sprhnénje -a tudi sprjhnenjé -á s sprhnenje, sprhnelost: Ar nedás tvojemi szvétomi viditi szprhnenya TA 1848, 11; niti tejlo nyegovo ne bode vidilo ſzprjhnenyá KŠ 1771, 346; ka ſze vecs nigdár ne povrné vu ſzprjhnenyé KŠ 1771, 383; Szejja ſze vu ſzprhjnenyej KŠ 1771, 523
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svèdok svedòka m priča, pričevalec: Krivi ſzvedok ne oſztáne brezi kaſtige KŠ 1771, 57; proſzim jaſz ſzvedok Kriſztuſovoga trplejnya KŠ 1771, 712; I gda je prelejna krv Stevana ſzvedoka tvojega KŠ 1771, 412; Jaſz pa ſzvedoka Bogá zovém na mojo düſo KŠ 1771, 531; ka niti za szvedoka sze neszmi vzéti AI 1875, kaz. br. 3; pred dvöma ſzvedokoma moreta obecsati KMK 1780, 87; Naj ſzvedoczke nyega krſzta bodo KŠ 1754, 188; i bodete mi ſzvedoczke vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 342; pokeidob toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; naj vu dvá ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji vſza rejcs KŠ 1771, 59; I, ſtera ſzi csüo od méne po vnogi ſzvedokej KŠ 1771, 648
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svìnja -e ž svinja: ſze je povrno .. i ta zeprána ſzvinya vu kalis blata KŠ 1771, 721; vol in szvinya szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8; ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo KOJ 1845, 6; Od Gergezenuski vragometni i ſzviny nyihovi KŠ 1771, 24; niti ne mecste d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21; Bole ſzo oni lübili ſzvoje ſzvinyé KM 1796, 99
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šáliti -im nedov. žaliti, prizadevati: Mrzía je nevolno sztvár nemilo sáliti KAJ 1870, 89; Nyé postüjmo, i nyi nesálmo KAJ 1870, 73; Jaſz trpim rad, sáli Csi me veſz ete ſzvejt BKM 1789, 283; i nepreſztano jo je ſálo KM 1790, 40; Nebom jas tebe več nigdár sünyávao, niti šálo BJ 1886, 5 šáliti se -im se biti žaljiv: Ár ſze ne doſztája nikomi tü zBougom sáliti, ni ſpotati BKM 1789, 449; Ár ſze ne doſztája nikomi tü zBougom sáliti, ni ſpotati SŠ 1796, 107; pazi, da nebos prevzetni, csi sze z-tebom sálijo KOJ 1845, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šàtrivati -ijem nedov. čarati, verjeti v vraže: Ki ſatrije na dén, Goſzpodni ſatrije KŠ 1771, 479; Z-dnévmi tak ne satrivaj BRM 1823, 335; Niti z-dnévmi nesatruj KAJ 1848, 231
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škègen -gna tudi škègenj -gnja m skedenj: Skegyen Tsür KM 1790, 95; Tsür; skegyen KOJ 1833, 177; pseniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; ſzilje v-skegyen ſzpravo KM 1790, 32; fticze niti ne ſzprávlajo vu skegnye KŠ 1771, 20; szemen Vu skegnye vküppoberte KAJ 1848, 406; ogen 100 skegnyov zapepélo AIP 1876, br. 5, 7; skegnye vidi KAJ 1870, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škòlnik tudi škóulnik -a m učitelj: niti skolnik vcsiti, niti sze soularje navcsiti nemorejo KOJ 1833, III; Skolnik vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7; Skôlnik pa v-knige szpiszali KAJ 1870, 5; Solszke návade vrloga Skolnika KOJ 1845, 6; ſze nyim vnouſa skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; szo dejte k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; Vanacsaj Mihála skolnika BKM 1789, 3b; Za skolnika je zvoleni KOJ 1845, 4; skolnika iscsejo AIP 1876, br. 8, 8; gdeſzo vucſeneisſi skoulniczje TF 1715, 5; Skoulniczke, ſteri druge vcsijo KŠ 1754, 30; Skolniczke proſziliſzo knige BKM 1789, 5; morejo skolniczke na vogrszki Jezik vcsiti KOJ 1833, III; szo ga ovi skolniczke za Majsztra prestimávali KOJ 1845, 4; On szenje podáo, odnet pa za pomocsnika skolnikam KOJ 1845, 4; je szloboscsina dána Skolnike szpraviti KOJ 1845, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šóulin tudi šúlinj -a m čevelj: Calceus Soulin KMS 1780, A8b; Soulin Tzipellö KM 1790, 94; ſzam jaſz nej vrejden niti nyegovi ſoulinyov reménya odvézati KM 1796, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štìrijèzero glav. štev. štiri tisoč: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53; Bilou ji je pa, ki ſzo jeli, ſtiri jezero mo'zouv KŠ 1771, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tàkši -a -e kaz. zaim. tak, takšen: Právda je táksi návuk KŠ 1754, 6; Szkvari ſze táksi BKM 1789, 127; nego tákſaje voda TF 1715, 13; Táksa zmo'zna Bo'za ſzvéta rejcs KŠ 1754, 7; ár ſze doli vtrgne záplata KŠ 1771, 29; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; ſze nahája tákſe ſzvedocsánſztvo KŠ 1771, A2a; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika, kakti edno tákse delo KOJ 1833, III; Sto je na etom ſzvejti vecs táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; ſteri ne csüje vſzebi tákſe nevoule TF 1715, 42; ako tákſe Düſſevne nevole ne osláta SM 1747, 41; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KS 1754, 4; Táksemi ſze nemore bolſi tanács dati SM 1747, 42; Záto je potrejbno bilou tákſemi csloveki naprej ſztoupiti KŠ 1771, A7a; vreidnoje tákſi greih oznániti TF 1715, 36; vtáksi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; zakoj bi ne ſzmeli tákſſi exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; naj táksega tivárisa oſzvoijo KŠ 1754, 220; tákſo moucs je obderſalo vcſenyé TF 1715, 5; Bo'zo volo tákso KŠ 1754, 161; ki je tákso obláſzt dáo lidém KŠ 1771, 28; ki je edno tákse proti govorjenye preterpo SM 1747, 28; Boug tákse preberé BKM 1789, 13; tákse grozovitno klánye narédi KOJ 1848, 9; eto tákse dugoványe znamenüje AIN 1876, 10; kai bi te Cslovik vu tákſem ſzkvárjenyi oſztano SM 1747, 8; nego po drügom tákſem dugoványi KŠ 1754, 12; vtom tákſem ſzpoznanyi povéksávajšem zroküvana rana je nevarna AI 1878, 7; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali KŠ 1754, 40; eta podsztava sze vtáksoj formi velikásom prêgposle AI 1875, kaz. br. 2; alo ſze ztáksim tálom dersi SM 1747, 20; ſtero ſztákſim dühovnim ſzrczom trbej lubiti KŠ 1771, 438; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Sztáksim haſzkom tebé ete ſzvejt darüje SŠ 1796, 10; ſtera znatúre pohája ſztákſov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; Táksi ſzo KŠ 1754, 127; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzkuſijo KŠ 1771, 637; Piszani piszki szo nê celô taksi, kak stampani KAJ 1870, 7; gde ſzo meni tákse mre'ze polecsene KŠ 1754, 177; Táksa ſzo lübezen KŠ 1754, 83; ar je táksi orszáh nebeſzki ABC 1725, A6b; naj on náſz varje od drugi táksi grejhov KŠ 1754, 174; ár je táksi králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 62; ár je tákſi Králeſztvo Bo'se KMK 1780, AB (2); Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti SIZ 1807, 6; Záto tákſim vámje potreibno biti TF 1715, 7; Tejm táksim zapovidávamo KŠ 1754, 166; Tejm tákſim záto zapovidávamo KŠ 1771, 630; kral bidti táksim lidem AI 1875, kaz. br. 3; te tákse je potrejbno oznaniti KŠ 1754, 199; je tákse mo'záke gori nadigno KŠ 1771, A7b; sze moro szkrbeti tákse kose küpiti AI 1875, kaz. br. 8; in druga tákſa dugoványa TF 1715, 29; i drüga tákša dêvajo BJ 1886, 7; dugo vö ne oſztáne pri táksi ſzkazlivczi KŠ 1771, 437; nej pa po tuhoj brádi, i drügi táksi decsariaj KM 1790, 20; Vtáksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; Z-táksimi kosi jáko vredno róje pôvati AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tatía tudi tatíja -e ž tatvina: Sz-ſzrczá ſzhájajo, tatia KŠ 1754, 72; tatija KŠ 1771, 51; I nej ſzo ſze povrnoli niti ztatije ſzvoje KŠ 1771, 783; prepovidáva Boug Krádnenyé i tatijo KŠ 1754, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tè tà tò določni člen ta: da te pekléni Vrág obláſzti nad menom ne bodo mogli vzéti TF 1715, 46; ali ſztiſzne ſzvoje lampe te cseden KŠ 1754, 58; ár te pravicsen bode zvöre 'zivo KŠ 1771, 562; Te ſzvejt je meni za niko BKM 1789, 15; da ſze je te pojbár ſzám nej geno KM 1790, 18; Tálov: te trétyi vcsi KOJ 1833, 1; tou naj právi te nájsztarejsi szám KOJ 1845, 25; kako te Evangelium toga méra goniti bote perprávleni SM 1747, 27; zla'zmi potrdjávati toga obto'zenoga neſzrecso KŠ 1754, 54; Pride Kriſztus tretics, Kſzmrti toga csloveka BKM 1789, 19; Nedai tomu Satanu oblaſzti nad nyim vzéti SM 1747, 63; ki ſzo nei pokorni tomi Evangeliomi SM 1747, 15; Tomi nepobo'znomi právi Boug KŠ 1754, 17; i dvojécsi eden ktomi drügomi je velo KŠ 1771, 345; Eden brat právi ktomi drügomi KAJ 1870, 170; vu tiszti mesztaj eden tomi ovomi prôti sztoji AI 1875, br. 1, 2; To Diko ſzamo, ali te ſitek vekivecsni SM 1747, 37; liſztá Toga prvoga piſe z-Babilonie KŠ 1771, 701; Bougi, Szvojim knám na te ſzvejt priſeſztyem BKM 1789, 35; i to dejte je te véksi falat tá dalou nyemi KM 1790, 44; Keliko dni je ſztvárjao Boug te ſzvejt KM 1796, 3; Jezik, z-sterim toga Krisztusa vadlüjemo KOJ 1833, XI; pokrêpi toga pravicsnoga TA 1848, 6; Kai znamenüje vtom kerſzti ta voda TF 1715, 33; ino oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27; ki ſzi ſze ti nad tim nevolnim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51; Drüga oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; Tou je ta vſze miloſche puna TF 1715, 32; Ka je ta drüga Bo'sánſzka Perſona cslovekom poſztánola KMK 1780, 5; Ar ſze je ta Rejcs popriéla BKM 1789, 20; Kak je ta prva, i druga ſzenya KM 1796, 26; Trétja je pa ta vekivecsna ſzmrt SŠ 1796, 13; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Ta prva persóna vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 87; Ta edna kotriga je rávno tak potrêbna, kak ta drüga KAJ 1870, 30; kak ta mláda deca od nôcsi AI 1875, kaz. br. 7; I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Koterie haſzen te reicſi Amen TF 1715, 31; i hválimo ſze po vüpanyi od te priſeſzne Dike SM 1747, 18; Steri zbije Otſo ſzte ſzmrti ſzmrtyov ſze naj vmori KŠ 1754, 32; te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; erko je toj divojki KŠ 1754, 45; i dána je toj devojki KŠ 1771, 48; To prvo iſztina rejcs ſzam vcsino od vſzega KŠ 1771, 341; To moucs Evangeliomſzko je nám vö vjavo BKM 1789, 5; V-to prednyejso persóno KOJ 1833, 138; ſzmo po kerſzti pokopani vtoi ſzmerti TF 1715, 33; ako hocſes dugo siv biti na toi zemli SM 1747, 45; da ti ne zgines vutoi nevernoſzti SM 1747, 82; Liki vtoj deſzétoj je toga proprietyá prepovejdano KŠ 1754, 60; vtoj ménsoj Káni je z-csüdom potrdjeno SIZ 1807, 26; nad touv 'senſzkov, jáko radüvao SIZ 1807, 7; cſiniti reics Bosja ſztov vodouv navküpe TF 1715, 32; Anni je bole szpadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; To drügo je pa eto KŠ 1771, A2b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; reics, kaibi ona kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; Toga Recſenya naipoglaviteiſe Jedro SM 1747, 32; Jesus, je zapovedal nám predgati tomi luſztvi SM 1747, 15; Bojdi dika Tomi szvétomi Trojſztvi BKM 1789, 14; bodo terpeli, to vekivecsno ſzkvárjenye SM 1747, 15; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; tak i za to drügo hválo dati KŠ 1771, A2a; Boug ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; Vſzáka dr'sina bi rada mejla to náj bougse KM 1790, 86; Zato ti hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni KŠ 1754, 41; Tiſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (Blb); tej ſzo ki poſzlüſajo KŠ 1771, 193; kaj ti pobo'sni csákajo SIZ 1807, 8; da ti csednejsi bodo zagovárjali KOJ 1833, VI; Csi sze nescsejo povrnôti ti neverni TA 1848, 6; Geto i te nebeszke fticze dicſijo BKM 1789, 5b; Kakda ſzo obhodile te 'ſenſzke pri grobi KM 1796, 113; Grammatikami, med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Nistere sztvaré hodijo, te drüge szkácsejo KAJ 1870, 10; Ovakse ſztvári ta dühovna KŠ 1754, 60; i ta ſzlejdnya csloveka tiſztoga ſzo huſa od prvi KŠ 1771, 41; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92; i ne ſztoupa na pout teh greisnikov SM 1747, 25; Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; Stera ſze za tej naprej zracsúnani ſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; Ka je tejh toliki grejhov zrok KŠ 1754, 44; Szpoumente ſze pa ſzti prvi dnévov KŠ 1771, 689; Naj tih vörnih nyih Düſe na 'sitek vekivecsni hráni KMK 1780, 62; Ti gizdávi nyih mislejnya Je razszpüszto BKM 1789, 16; Od ti drügi Apoſtolov KM 1796, 131; peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Dr'zánye ti knig BRM 1823, V; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, VIII; Fundaj hüdôbo ti neverni TA 1848, 6; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; poſzlal na predganye tem vlovlenim SM 1747, 11; I tim hüdobnim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; i tim ſzedécsim vu dr'zéli je ſzvetloſzt zisla KŠ 1771, 12; Szrecso tim tvojim vernim BRM 1823, 37; Z-káksimi recsmi je potrejbno tim Sztarisinom proſziti SIZ 1807, 3; Tim Ocsákom obecsani BRM 1823, 2; ſegnávas te pravicsne ABC 1725, A8a; merkamo Ta naprej hodécsa dugovanya SM 1747, 37; na kaſtigo te krivcze zvati KŠ 1754, 18; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; je zvao te moudre KŠ 1771, 7; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780 KMS 1780, Ab(2); Ár on lübi te práve BKM 1789, 16; Peſzmi na te prednyejse Szvétke BRM 1823, V; te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; Ki postüje te bogábojécse TA 1848, 11; Ino té grejh ſze escse pri ti preporodjeni gori nájde KŠ 1754, 72; Vti prvi knigaj BKM 1789, 3b; vti veliki brgáj od trüda nê szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; Na kój more merkati v-stenyé pri tê znaményaj AIN 1876, 8; ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72; Té vſze ſze nahájajo med timi Peſzmami BRM 1823, II; med timi gôszti bregáj nemrejo bidti AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tèle telèta s, mn. tèoci télec tele: Teleta kejp ſzo zlejjali KŠ 1754, 9; ta drüga ſztvár je priſzpodobna bila kteleti KŠ 1771, 774; I prineſzte to krmleno tele KŠ 1771, 223; teda polo'sijo na oltár teoce KOJ 1845, 129; Niti po krvi kozlouv i télecz KOJ 1845, 685; Mesárski pes šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8; pren. Jehu kráo ali te zláte téocze je dönok obdr'ſao KM 1796, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tréjbiti -im nedov. trebiti, čistiti: Netrejbi ſzi zoub, niti nousza KOJ 1845, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
víno -a s vino: Vinum Vino KMS 1780, A7b; Vino ino 'zenſzki ſzpoul KŠ 1754, 44; i vino ſze vo vlijé KŠ 1771, 29; ka sze vino ne pokvari AI 1875, kaz. br. 8; brezi zemelſzkoga krüha i vina KŠ 1754, 205; Dobro je nej jeſzti meſzá, niti piti vina KŠ 1771, 480; prineſzli ſzmo dvá pinta vina SIZ 1807, 5; kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; nouvo vino vu nouvo poſzoudo vlejvajo KŠ 1771, 29; gda ſze premini, Na vino voda vkameni BKM 1789, 54; ka bi nasega kraja vino razglászili AI 1875, kaz. br. 8; Vu feobnice vino dêvajo BJ 1886, 7; Morem vzéti jasz tou zvinom BJ 1886, 258; I ne zapójte ſze zvinom KŠ 1771, 584; Zſzlatkim vinom ſzo puni BKM 1789, 121; pren. Szpravo je nám krv kpitvini vu vini KŠ 1754, 257
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
visína -e ž višina, višava: da naſz ni viſzina ne odloucsi KŠ 1771, 340; niti viszina nász nemre odloucſiti KM 1783, 71; Tebé glászi viszina nébe KAJ 1848, 8; dokecs ne bodte oblo'seni zmo'znoſztyom od viſzine KŠ 1771, 258; Ki ſzi priſo Znebeſzke viſzine SŠ 1796, 79; dokecs ſze ne bi potrdili z-viſzine KM 1796, 116; z-nebeſzke viſzine dober blagoſzlov SIZ 1807, 6; Szi vise vsze viszine zviseni KAJ 1848, 12; gori idoucsi vu viſzino, vlovleno je pelao vlovlenyé KŠ 1771, 580; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; prouti dühovnim hudoubam ſtere ſzo na viſzini KŠ 1754, 106; i dika na viſzini KŠ 1771, 237; Dika Ocſi na viſzini BKM 1789, 20; Dika ocsi na viszini KAJ 1848, 9; ſteri vidi vſze ſzvoje viſzine molécse KŠ 1754, 155
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkàniti vkánim dov. ukaniti, prevarati: kakbi mogli naſſega bli'znyega vkaniti KŠ 1754, 21; modrouſzt, ſtera niti nikoga vkaniti nemore KMK 1780, 5; I vkaniti ga nescse BKM 1789, 39; On me nigdár ne vkani SM 1747, 75; tejlo náſz ne vkani KŠ 1754, 172; Kejp, i Ezvetlina vnogo-krát vkani KM 1790, 38; ali ga pa ſzkrivimi ricsmi vkanimo KŠ 1754, 55; ſzami ſzebé vkanimo KŠ 1771, 726; Zapovidi znás: ne vkani KŠ 1771, 134; csi ſzam koga vkom vkano KŠ 1771, 235; Da je pa katsa vkanila Ejvo KŠ 1754, 251; nikoga ſzmo nej vkanili KŠ 1771, 540; naj váſz ſto ne vkani KŠ 1771, 606 vkàniti se vkánim se ukaniti se, prevarati se: ſze ſzam vkani KM 1790, 16; naj ſze ne vkanimo od Satana KŠ 1771, 532; ſzami ſzebé vkanite KŠ 1771, 746; da ſze oni od hüdoga nepriátela ne vkanijo KŠ 1771, 849; Ki trpijo, Nigdár ſze nevkanijo BRM 1823, 9 vkánivši -a -e ko je ukanil, prevaral: ino Robert Károlovih priátelov nalükávce vkánivsi, sze je potájo KOJ 1848, 43 vkànjeni -a -o ukanjen, prevaran: Od jálna vrága vkanyen BKM 1789, 191; Vkányena Izabella sze je bridko zjoukala KOJ 1848, 81; da szo 'ze vecskrát vkanyeni AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜp méjšavši tudi vkǜpméšavši ~ -a ~ -e prid. mešajoč: vküp mejsavſi 'Zidovcsino i Filozofijo ſz-Kriſztuſovim návukom KŠ 1771, 602; Niti Persóne vküp mejsavsi KM 1783, 12; bronz i ocel vküpmesavsi, stike zaczno lêvati AI 1875, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vnòči prisl. ponoči: Vrág vnocſi ino vuidné okouli hodi TF 1715, 43; o ſzlüſio nyemi vnocſi i vudnyé SM 1747, 31; Záto je ſzlobodno tak vecsér i vnocſi vö ſzlü'ziti KŠ 1754, 214; I rano ecsce trdno vnocsi gori ſztanovſi KŠ 1771, 105; Boj znami vnocſi i vudne BKM 1789, 2; liki tát vnocſi pride KŠ 1754, 113; vzéo je to dejte, vnocſi KŠ 1771, 8; kaj ſzo vnocsi priſli KŠ 1771, 98; Vnocsi vujdné te zdihávam KŠ 1754, 274; nej vogláriti ni vudné, niti v-nocsi KOJ 1845, 10; ki je kesno vnoči domo šo AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vogláriti -im nedov. oglariti, vasovati: nej vogláriti ni vudné, niti v-nocsi KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vòj -a m voditelj, vodja: Voi moi boi i obramba SM 1747, 71; Právda je nam voj bila k-Kriſztusi KŠ 1754, 70; i ſteri je voj KŠ 1771, 246; Na 'zitek vekivecſni voj BKM 1789, 260; krêpi tak ti, 'zitka voj, Drágo odküpleni sereg KAJ 1848, 117; niti sze soularje navcsiti nemorejo brezi právoga voja KOJ 1833, IIII; I dr'zis ſze za voja ti ſzlejpi KŠ 1771, 451; Hváli Sion Rejſitela, hváli Voja KM 1783, 61; Glédajmo Voja naſega BKM 1789, 66; huszitov ednoocsnoga voja Giskra Jánosa posztávila KOJ 1848, 55; ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; i ednoga nyihovih vojov vlouvo KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vrástvo -a s zdravilo: Orvosság; vrástvo KOJ 1833, 167; Niti ſzi ne iſcse vráſztva BKM 1789, 238; Vráſztvo proſzimo, dokecs ſzmo vu tejli SŠ 1796, 95; nema, zankoj bi vrásztvo prineszti dao KAJ 1870, 70; Kak betésnim dao ſzi vráztvo BKM 1789, 4; Haszni meni i britko vrásztvo KAJ 1848, 195; hrána, Stera mi je zdaj kvráſztvi KŠ 1754, 259; pren. Vrásztvo nemertelnoſzti KM 1783; ſtera nas kri'z obrné na vráſztvo KŠ 1754, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vrazìti -ím dov. raniti: da ne vrazim mojga bli'znyega BKM 1789, 364; naj niti drügoga ne vrazimo KMK 1780, 43; ſteri náſz vrazijo KŠ 1754, 170; 'Zidove ſzam vnikom nej vrázo KŠ 1771, 419; protivnika ſzi odegnao, ka je mené nej vrázo KM 1783, 226; znaſſim bli'znyim, ſteroga ſzmo vrázili KŠ 1754, 198; i tiſztoga ſzo kamenüvajoucsi na glávi vrázili KŠ 1771, 139; pren. z grejhi ne vrazim KM 1783, 270; Ni nevrázim düse moje KAJ 1848, 226 vrazìti se -ím se raniti se: Ki obláda, ne vrazi ſze od te drüge ſzmrti KŠ 1771, 770 vrazéči -a -e raneč: i vrazécsi nyihovo nemocsno düsno vejſzt KŠ 1771, 505 vràženi -a -o ranjen: ſzpoznávam vra'seno natúro mojo KMK 1780, 107; Da me nede mantralo Vra'zeno szrdcze KAJ 1848, 225; ár szmo vra'zeni jáko TA 1848, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakrìti -kríjem dov. zakriti, narediti nevidno, neopazno: záto je Moj'ſes ſzvoj obráz zakriti mogao KM 1796, 38; z-robczom vüszta zakrij KOJ 1845, 26; Vſze je li temnoſzt zakrila BKM 1789, 59; Mourje, i druge vodé ſzo nej ſzamo vſzo zemlou zakrile KM 1796, 12; pren. krivicze i hüdoube, ſteri niti nemrem zakriti KM 1783, 144; On ſcsé diko zakriti BKM 1789, 12; i ne zakrijem jálnoſzt moio SM 1747, 95; ki povrné grejsnika, zakrije vno'zino grejhov KŠ 1771, 754; csi grejsnik grejh v nyej zakrije KMK 1780, 76; Zakri oh Ocsa! moje grejhe BKM 1789, 416 zakrìti -a -o neviden, neopazen: Csi je pa i zakriti nas Evangyeliom KŠ 1771, 534; moudroſzt, ſtera témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; moro prsza posteno zakrita biti KOJ 1845, 35; i kim ſzo zakriti grejhi KŠ 1771, 455; grejhi, ſteri ſzo zdaj zakriti KM 1783, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zapovèdati -povém dov. zapovedati, ukazati: Nego zapovedati nyim KŠ 1771, 389; Zapovedati Parantsolni KM 1790, 94; jaſz tebi zapovejdam KŠ 1771, 130; zapovejs nikim naj ne vcsijo KŠ 1771, 634; kako Bosja ſzvéta reics zapoveida TF 1715, 27; Kak mi on zapovej KŠ 1754, 269; Kmeſzti nyim zapoveda BKM 1789, 110; zapovejda BKM 1789, 94; Kaj Angyelom tvojim zapovej KŠ 1771, 11; i zapovej, ka scés KM 1783, 2; ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1754, 131; ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1771, 99; ki ſzi nám zapovedal SM 1747, 57; stero szi meni zapovedao TA 1848, 6; Ar je on nám ſzám zapovedau TF 1715, 31; Jesus, je zapovedal nám predgati SM 1747, 15; Ar je Kriſztus ni ovoga zapovedao KŠ 1754, 202; kako je on ſzám zapovedau KŠ 1754, 17; prijao ga je i zapovedao ga je zvézati KŠ 1771, 410; Zapovedao je nyemi Boug KM 1796, 6; niti obcsina nê zapovêla AIP 1876, br. 1, 6; liki ſzmo vám zapovedali KŠ 1771, 620; zapovedali ſzo nyim, naj czilou ne gucsijo KŠ 1771, 351 zapovedajóuči -a -e zapovedujoč, ukazujoč: Geto zapovedajoucs, velécs gucsimo KOJ 1833, 141 zapovèdavši -a -e ko je zapovedal: Eti dvanájſzet je poſzlao Jezus zapovedavſi KŠ 1771, 31 zapovédani tudi zapovéjdani -a -o zapovedan, ukazan: Ka je pa vtoj zapouvidi zapovejdano KŠ 1754, 41; Padarom je zapovedano na 8 dén poglednoti KOJ 1845, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zapravláč -a m zapravljivec: i té je obto'zen bio nyemi, kak zapravlács blága nyegovoga KŠ 1771, 224; Niti naj ne bode cslovik zapravlács KM 1790, 30; Daj, da nebodem zapravlács KAJ 1848, 255; brat je zapravlácsa KŠ 1754, 50; ino tak 'snyega zapravlácsa narédo KOJ 1848, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zláto -a s zlato: ti ſzi moje zláto Jesus SM 1747, 77; vecs valá, nego zláto KOJ 1845, 7; ka ſze ti té od ſzrebra i zláta dragſi kincs KŠ 1771, A8a; Ino dragsi od zláta SŠ 1796, 8; vnogo zláta AI 1875, kaz. br. 1; ſterie mená vönka oſzloubodo, nei zſzrebrom i zzlátom TF 1715, 22; Nej ſz-ſzrebrom, niti z-zlátom KŠ 1754, 119; pren. Csiszto zláto vöre Dáj KŠ 1754, 247
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zméšati se -am se dov. zmešati se, pomešati se: krv tak odvrnôti, ka sze naj ne zmêsa z-maternom mlekom AI 1875, kaz. br. 7; zvêzde. Naj ſze vküp nevdárijo, Niti nezmêsajo BRM 1823, 107; pren. Po táksem sze Crnagora 'ze v-boj zmêsala AIP 1876, br. 5, 3 zméšani -a -o zmešan, zamotan: Vsze tomi zmêsanomi racsuni konec bode AI 1875, br. 1, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zvönéšnji -a -e prid. zunanji: Zvönêsnyi tál vüszt KAJ 1870, 52; zvönešnja je z sirove niti AI 1878, 34; pren. Greh mi zvönésnye szrecse zide premicse KAJ 1848, 240
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žàlosten -tna -o tudi žàlosen -sna -o prid. žalosten: odiſao je 'zaloſzten KŠ 1771, 63; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 6; ár ſze 'zerjávi 'zaloſztna néba KŠ 1771, 53; Bosje ime nasse je pak vſze saloſzno SM 1747, 86; ne bojdte 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; Saloſzne je tosbé vreidna ta reics TF 1715, 3; ne odüri niti mené 'saloſztnoga greisnika KMK 1780, 105; ovo me ſaloſzno ſzercze preporácsam tebi SM 1747, 69; da ſze moje 'zaloſztno ſzrczé obeſzelí KŠ 1754, 236; Vſzvojem ſzvétom ſzini mo 'zaloſzno duſo, On ſzám obeſzeljáva BKM 1789, 161; tvoje 'zaloſzno ſzrczé razveſzelis BKM 1789, 8; I po 'zaloſznom, Etom 'zitki Vnébi mo BKM 1789, 134; ino zſaloſznim ſzpouvedom má vadlüvati TF 1715, 35; ka sze vogrszki Bábel med 'salosztnov zmejsanczov nemore dogotoviti KOJ 1833, X; i ſzta 'zaloſztna KŠ 1771, 255; ſaloſzni jeſzte vu nevoljái SM 1747, 29; Liki 'zaloſztni, vſzigdár ſze pa radüvajoucsi KŠ 1771, 539; Ki ſzte vſzrczi 'zaloszni BKM 1789, 10; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; vſzejh 'saloſztnih práva radoſzt KM 1783, 80; Ne odüri moje kotrige 'zalosztne KŠ 1754, 254; i gda ſzo ſze 'zaloſzne noute vcsili popejvati BKM 1789, 3 žàlostnejši -a -e žalostnejši: i jaſz te 'zaloſztnejſi bodem KŠ 1771, 596
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ani vez. niti: Farar ani Meſter TF 1715, 4; da ani glaſzá neiga csüti TF 1715, 5; ſzlüsbenicza tvoja, ani ſivince tvoje TF 1715, 14; ani ſze nyemi volya ne ſzpuni ABC 1725, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bójštvo -a s božanstvo: náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Jedino Bojſtvo BKM 1789, 120; niti bojstva loucsivsi KM 1783, 12; bláj'senomi Trojſztvi, Li jedinomi Bojstvi SŠ 1796, 7; vu ednom bojstvi KM 1780, 5; vjednom Bojstvi BKM 1789, 2; edno bo'ztvo KAJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dèskič -a m skodla: niti deskič nezmore BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dòktor tudi dòctor -a m doktor, učitelj: Ar csi je gli Agoſton Doktor KŠ 1771, 725; vaſſega vreimena Doctorje ino Vucsitelje biti TF 1715, 7; Krisztus je bio v Cerkvi ſ med Doktormi KOJ 1845, 139; Agoſton Doctor KŠ 1754, 65; niti ne bos Doctor SIZ 1807, 45; ſzi ſzi med Doctore ſzeo KŠ 1771, 822
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvojìti -ím nedov. dvomiti: vu koterom neima dvoiti TF 1715, 36; zrázumom kre iſztine nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; Vu ſterom jaſz ni ne dvojim KŠ 1754, 271; etim recſem ne vörje ali dvoy TF 1715, 45; Ár ſteri dvoji KŠ 1754, 148; dvojimo, ali ne zdvojimo KŠ 1771, 535; ki v-tebi dvojijo KAJ 1848, 10; Ne dvouji, nego li vöri KŠ 1754, 257; Ne dvoj, kaj bi nemogoucse bilou SŠ 1796, 36; i ne bode dvoji vu ſzrczi ſzvojem KŠ 1771, 138; i nebodte dvojili KŠ 1771, 69; zakaj ſzi dvojio KŠ 1771, 49; Niti je nej dvojio KŠ 1771, 456; niki ſzo pa dvojili KŠ 1771, 98 dvojéči -a -e dvomeč: vu tebi dvojecsi SM 1747, 54; neſztálni ali dvojécsi bodoucsi KŠ 1754, 183; vucseniczke, dvojécsi, od koga bi pravo KŠ 1771, 312; Dvojécsim dober tanács dávati KMK 1780, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hajdinjàča -e ž močnata jed iz ajdove moke: Niti hajdinyače nebi meli jesti BJ 1886, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kmìca -e ž tema: Zemla je bila puſztna ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; poſztánola je kmicza po czejloj zemli KŠ 1771, 153; Tenebrae Kmicza KMK 1780, A7; ka je kmicza poſztánola po vſzoj zemli KM 1796, 110; Ke ſzo vlámpaſe ſzvoje olia vzelé brezi kmicze BKM 1789, 395; ino liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; Tak se nebojim niti vu kmici, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; pren. Csi je záto ta ſzvetloſzt, ſtera je vtebi, kmicza, ta kmicza kelika bode KŠ 1771, 19; Preisla je grejhov kmicza BKM 1789, 97; vto veliko globokoucſo te kmicze ino témnoſzti TF 1715, 4; ſteri je váſz ſzkmicze pouzvao vu csüdno ſzvetloſzt ſzvojo KŠ 1754, 104; nego bole etak je nyegova cſiſztoucsa i popolnoſzt zkmicze poſztávlena KŠ 1771, A3a; On boj Vszem voj Z-dusne kmicze KOJ 1848, 10; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſzvetloſzt KŠ 1754, 121; I toga nehaſznovitoga ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; Kmiczo razegnyáva BRM 1823, 8; kteri vu kmiczi etoga ſzveita goſzpodüio SM 1747, 27; Bo'zega miloſztivnoga licza, vu kmiczi bodoucſi, ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo KŠ 1771, 12; Gde je ta ſmrt? Vu mokaj, Vinejsnyi kmiczaj KŠ 1754, 144
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krìč -a m krik: Zaj; halabuka; krics, lárma, praszka KOJ 1833, 183; Vſzáka britkoſzt i ſzrd i krics i preklinyanye kraj bojdi od váſz KŠ 1771, 582; da bi sze eti naszkoroma tüdi bojne krics zglászo AIP 1876, br. 5, 3; Doszta gucsa, kricsa AIP 1876, br. 1, 8; Jo'zef krics obcsüo te, da je kruglo szkôsz vek poszlo AI 1875, kaz. br. 7; strkovje i prepelice slobod jemléjo z-kricsom KAJ 1870, 25; 'Zenszka sze sz-kricsom oglaszi AI 1875, kaz. br. 7; pren. Krics moj, Goſzpodin Boug BKM 1789, 303; pianoſzt, krics, tou je vaſe veſzeljé SŠ 1796, 106; i krics moj je prisao pred vüha nyegova TA 1848, 13; ne bode niti kricsa KŠ 1771, 804
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kurvéjš -a m vlačugar: Pa csirávno kurvejs za 'zeno vzeme KOJ 1845, 87; niti kurvejske KŠ 1771, 500; práznike pa i kurvejse de Boug ſzoudo KŠ 1771, 697
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mrmràti -ám nedov. mrmrati, godrnjati: zácsali ſzo mrmrati prouti Moj'ſeſſi KM 1796, 39; Niscse prouti mojoj rejcsi naj ne mrmra SŠ 1796, 75; Niti ne mrmrajte KŠ 1771, 509; Donok je záto nigdár nej mrmrao KM 1790, 52; mrmrali ſzo prouti goſzpodári KŠ 1771, 65 mrmrajóuči -a -e mrmrajoč, godrnjajoč: I záto je naſzlejdnye vſzo volo zgubo, mrmrajoucsi KM 1790, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nànč prisl. niti: Nyiva recsi nancs ſzo vörvanya nejvrejdne SIZ 1807, 49; szo Velikási nej nancs piszati znali KOJ 1848, 68; Nanč pod drejvom ležéčega sáda se je nej tekno BJ 1886, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nazáj pobràti ~ -berém dov. preklicati, umak-niti: Rejcs sze lehko vöpovej, ali tesko nazáj poberé KOJ 1845, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nì prisl. niti, krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio, neiga, a ni ednoga TF 1715, 19; Ne jeita ſnyega, ni ne dotekniteſzega SM 1747, 5; Tretics, kai ni vrág ne pocſiva SM 1747, 4; Vu ſterom jaſz ni ne dvojim KŠ 1754, 271; ni Ocsa vas ne odpüſzti vám preſztoplenyá vaſa KŠ 1771, 19; On ji je pa nej odgouvoro ni edno rejcs KŠ 1771, 51; Nemre ſze zvelicsati, Ni vnebo setüvati BKM 1789, 1; i tam je tri dni nej jo, ni pio KM 1796, 124; Ali, ni nebom drügoga, Nego mojega Goſzpodna SŠ 1796, 97; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti, da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Malo ftic dá 'ze szvoj glász csuti, i ni pasztér negoni vö csrêde KAJ 1870, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ni vez. niti, za vezanje zanikanih, navadno pojmovno sorodnih stavčnih členov ali za poudarjeno izključevanje pri vezanju le-teh: Ne poſelei tvojega blisnyega ſene, ni ſzluga, ni ſzlusbenicze TF 1715, 17; Ne poselei ſené, ni szluga, ni szlusbenicze nyegove ABC 1725, A4b; Ne poſelei ſené, ni ſzluga, ni ſzlusbenicze SM 1747, 46; ali ne náide, ni negládi, ni ne séia KŠ 1754, 42; tou pa ni ſzTruberovoga, ni Dalmatinovoga, ni Frenczelovoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Ni koroune, ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Okou je nej vid’lo, Ni vühou ſzlisalo, Niſzrczé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; prouti tomi ne ſztánem ni jaſz, ni Mati, ni drüga 'slájhta SIZ 1807, 4; Ni koron, ni kincsov Ne'zele on od váſz BRM 1823, 8; rávnotak ni eden národ, ni edno tiváristvo nemore niksega Dobra csakati KOJ 1833, IX; Záto neobsztojijo ti neverni vu szodbi, ni gresniczi vu obcsini ti pravicsni TA 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pítati -am nedov. vprašati: i bojali ſzo ſze ga pitati od té rejcsi KŠ 1771, 200; Pitam tak za kákse rejcsi volo ſzte poſzlali po mene KŠ 1771, 373; Záto ſzlobodno zdaj'se pitam nyé SIZ 1807, 5; Pitas sto je te SM 1747, 79; Niti ne pita, jeli trbej dobro csiniti KŠ 1771, 443; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; tákse kucse predszednik opomenivsi pita AI 1875, kaz. br. 3; Či te pita odgovori čedno BJ 1886, 5; I vi ne pitajte KŠ 1771, 212; domá laſztivne mo'zé naj pitajo KŠ 1771, 520; Gda bi pa Boug nyidva kárao, i pitao KM 1796, 7; Csi bi stoj pitao AI 1875, kaz. br. 6; pitao bodem váſz i jaſz KŠ 1771, 138; pitao bom váſz KŠ 1771, 69; Povem nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870; Krisztus te pa zaisztino ne bode pitao, kak ſze zovés KŠ 1754, 10a; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; gda bode pitala vaſſa decza KM 1796, 42; I na pouti je pitao vucsenike ſzvoje KŠ 1771, 127; I pitali ſzo ga govorécsi KŠ 1771, 38 pítati se -am se vprašati se: nego prvle, liki ſze pita, je je oprávila KŠ 1771, 443
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ponàčiti -im dov. spremeniti, predrugačiti: niti pejnez ponacsiti neszme KOJ 1848, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skrížoma prisl. križem, navzkriž: niti skrižoma noge nemej KOJ 1845, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šòlar tudi šóular -a m šolar, učenec: 1958 horvacski jezik gucsécsi solárov AI 1875, br. 2, 2; steri bi ove solare vöpitali KOJ 1845, 10; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo KOJ 1833, IIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Tertuliánuš -a m Tertulijan: liki piſe Tertullianus KŠ 1771, 261; Nemre vujdti Virgilius, Niti Tertulianus KM 1783, 286
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
védeti véjm tudi vém nedov. vedeti: pride preczi na pomoucs, gda nikam nevejm KŠ 1754, 265; vecs ne vejm, csi ſzam koga drügoga krſzto KŠ 1771, 491; Jaj kama ſze vejm ſzkriti KM 1783, 266; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Vejm da ſzi 'saloſztne, tú'sne ſzmrti Rector SIZ 1807, 45; Vém da bi steo áldova KOJ 1845, 129; Zdâ vêm, kâ Pomága Bôg namázanoga szvojega TA 1848, 16; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; ti vejs moje ſzidejnye KŠ 1754, 63; i keliko mi je vu Efezuſi szlü'ziti, ti bole vejs KŠ 1771, 647; kak dobro vejs Po tvojga Dühá dári, Vüpam nej BKM 1789, 403; Kak Samaritánus vrácſiti rane vejs BKM 1789, 202; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10; ako gdo molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; vkom pa ona ſztoji, rávno tak ne vej KŠ 1754, 5a; Csteti i piszati nevê KAJ 1870, 9; miniszter nevê drügo pomôcs AI 1875, kaz. br. 2; Tu je lutheránsztvo czvelo, ka sze vej z toga KOJ (1914), 141; A veimo pa, kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; vu ſzkrádnyem dnévi, ſteroga nevejmo KŠ 1754, 140; kak vſzi dobro vejmo SŠ 1796, 57; Ka nyim právi piſzmo, vejte BKM 1789, 400; Vsze vasz po'zrém, tô mi vête KAJ 1870, 96; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; ne vejo naſſe potrejbcſine KŠ 1754, 150; Eto pa vej KŠ 1771, 650; Záto vej, ka je nej tou prouſzta vecsérja BKM 1789, 236; Ki drüge vcsi, nebi vedo BKM 1789, 331; ali prôti velkoj prosnyi szam nê ve kaj vêla AIP 1876, br. 7, 6; ka ſzmo nej vedli kam s-nyim SIZ 1807, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zòbni -a -o prid. zoben: tam bode zobno skripanye KŠ 1771, 25; ki niti zobne boleznoszti ne mores trpeti KM 1783, 209
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.