eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ênovrstíčnica ênovrstíčnice samostalnik ženskega spola [ênovərstíčnica] 1. pesem, ki obsega eno vrstico
2. ekspresivno kratka, navadno duhovita misel
ETIMOLOGIJA: ↑enovrstični
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
asíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje
brezvézje -a s (ẹ̑)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov:
mnogovézje -a s (ẹ̑)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom: uporaba mnogovezja
nízanje -a s (ȋ)
glagolnik od nizati: nizanje biserov na vrvico / nizanje dejstev, podatkov
polisíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
asindétski -a -o (ẹ̑) jezikosl., slovstv. brezvezen: ~o nizanje prirejenih členov govora
asindétskost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl., slovstv. brezveznost
ludístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o nizanje besed
ludístični -a -o (í) ~o gibanje
mnogovézje -a s, pojm. (ẹ̑) jezikosl., slovstv. |nizanje besed, stavkov|
nízati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nízanje (ȋ) kaj ~ bisere; publ. ~ podatke navajati, pripovedovati
nízati se -am se (ȋ) neobč.: Okoli ravnine se ~ajo gore razprostirajo; Sestanki so se nizali večer za večerom so se vrstili, si sledili
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
brezvézje -a
s lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov
mnogovézje -a
s lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pomȋsəł, -sli, f. 1) = pomislek, Cig.; — 2) die Vorstellung, p. samosobja, die Ich-Vorstellung, združevanje (druženje, vezanje, nizanje) pomisli, die Ideenassociation, das Aneinanderreihen der Vorstellungen, združenost pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit), Cig. (T.); (hs.).
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
rítmična postavítev smúčarske próge -e -tve -- -- ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Pisanje dveh enakih predlogov enega za drugimZanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln:
Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.
Ustreznost zveze »pretežna večina«pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa
večina – del kake skupnosti, celote
Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?
Število zadetkov: 16