figurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
izgíniti -em
in zgíniti -em
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
izgubíti se -ím se
tudi zgubíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
mériti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določati kaj Dolžino asfalta so merili /v metrih/.1.1.
kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.
2.
kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.
3.
čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod S puško /slabo/ meri.4.1.
S tem vprašanjem meri na domače razmere.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
nastópati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.
2.
v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.
3.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
obrégniti se ob -em se ob
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
čustvenostno kdo/kaj v pogovoru zadeti ob koga/kaj
/V medijih/ se je že večkrat obregnil ob njegovo komentiranje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
povelíčati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zelo pohvalno označiti, najvišje vrednotiti koga/kaj
Svoje delo je poveličal.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj duhovno očistiti koga/kaj
Trpljenje človeka poveliča.
3.
iz religije, neobčevalno knjižno kdo/kaj narediti koga/kaj deležnega božjih lastnosti
Bog mučence poveliča.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
povézati in povezáti povéžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je povezala (v čop).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Tako speljana cesta je povezala kraj z industrijsko cono.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga je povezalo podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj oskrbljen-ega/-o
(Ranjenemu) je povezala roko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
prázen-zna -opridevniknezaseden v največji možni meri
- kaj biti prazen
- , kaj biti prazen zaradi koga/česa
- , kaj biti prazen za koga/kaj
nevsebinski
- kdo/kaj biti prazen
- , kdo/kaj biti prazen zaradi koga/česa
- , kdo/kaj biti prazen brez koga/česa
- , kdo/kaj biti prazen v čem, kje
- , kdo/kaj biti prazen za koga/kaj
nevreden, neučinkovit
- kdo/kaj biti prazen
- , kdo biti prazen v čem, kje
- , kdo biti prazen za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prestróg-a -opridevnikpreveč strog
- kdo/kaj biti prestrog do koga/česa
- , kdo/kaj biti prestrog za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
príti prídem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam Do nje so prišle neresnične govorice.4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve (Na obraz) ji je prišel čuden izraz.5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam Zahteva ni prišla do izraza.8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
spotakníti se ob in spotákniti se ob -em se ob
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
čustvenostno kdo/kaj obregniti se ob koga/kaj
/Kar naprej/ se spotikajo obenj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
têpsti se za têpem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo biti, bojevati se za koga/kaj
Podjetniki se kar tepejo za mlade strokovnjake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
tŕden-dna -opridevnikvzdržljiv, močen
- kaj biti trden/trdnejši kot kaj
- , kaj/kdo biti trden do česa, kako
- , kaj/kdo biti trden/trdnejši od česa/koga
- , kdo/kaj biti trden v čem, kje
- , kaj biti trden/trdnejši za kaj
odločen, neomahljiv
- kdo biti trden kot kaj
- , kdo biti trden v/pri čem
- , kdo biti trden za kaj
verodostojen, nedvoumen
- kaj/kdo biti trden/najtrdnejši v čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
trésti trésem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.
2.
brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.
3.
kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
trudíti se in trúditi se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj prizadevati si kaj
/Vidno/ si je prizadeval biti duhovit.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj z naporom prizadevati si okoli koga/česa / za koga/kaj / kom/čim
/Vidno/ se trudi okoli nje, ona pa nič.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
ustalíti -ím
in ustáliti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj glede na položaj, stanje, količino, vrednost, rabo, vsebino in obliko trdno postaviti kaj
/Z veliko pogajanji/ so /končno/ ustalili meje.
2.
iz jezikoslovja kdo/kaj čim bolj nespremenljivo zastaviti kaj
/Z rabo/ so ustalili določene strokovne izraze.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
vézati in vezáti véžem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
vtísniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritiskanjem prodreti v/na/skozi kaj / kam
Kamenje se je vtisnilo v zareze podplatov.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spremeniti se
(Pri trčenju) so se leva avtomobilska vrata /pod silnim pritiskom/ vtisnila (navzven, v nasprotno smer).
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti se v/na kaj / kam
Vsi najpomembnejši dogodki so se (ji) vtisnili /naravnost/ v možgane, pa tudi v srce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
vživéti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj skladno vključiti se
/Dobro/ se je vživel (v družbo okoliških otrok).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zákon-ónasamostalnik moškega spolapravni predpis, pravilo
- zakon o čem
- , zakon v čem, kje
- , zakon za koga/kaj
- , zakon s čim
- , zakon iz česa, od kod, od kdaj
pogosto v množini veljavno naravno načelo, povezava
- zakon česa
- , zakon v čem, kje
življenjska zveza, zaveza
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zvést-a -opridevnikvztrajen, zanesljiv
- kdo biti zvest kot kdo/kaj
- , kdo biti zvest komu/čemu
- , kdo biti/ostati zvest koliko
- , kdo biti/ostati zvest do česa, do kdaj
- , kdo biti/ostati zvest v čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.