becati [bǝcáti bǝcȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bèdra -e ž bedro: Nôga sze doli do kolena bedra zové KAJ 1870, 35; Bédra KMS 1780 47; csrvou, i bedré z meda KM 1796, 78; na bedráj ſzvoji KŠ 1771, 802

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bẹlonòg, -nǫ́ga, adj. weißfüßig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bołnonòg, -nǫ́ga, adj. an den Füßen krank, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

brcati [bŕcati bŕcam] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

brcniti [bŕcniti bȓcnem] dovršni glagol

brcniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

cebniti [cebnīti cébnem] dovršni glagol

brcniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

cẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. verheilen, Cig.; noga že celi, der Fuß ist bereits im Verheilen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

cvȃmplja, f. grda, široka noga, BlKr.; — prim. it. zampa, Pfote.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

četveronòg, -nǫ́ga, adj. vierfüßig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

čičerka ž, F4, cicer, zhizherka; zhizherka, cicer; cicercula, tá drobna zhizherka; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi, ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela;

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

črevelj2 m, F10, palmides, ṡa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, en zhrével, inu ſhtiri perſte dolg, poldrugi zhrével dolg; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; pedaneus, -a, -um, eniga zhrevla; pes, -dis, noga, mèra eniga zhrevla, en zhrévil dolgu ali ſhiroku; pletrum, 100. zhrevlu dolgu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil dolg, ali ſhirok; sesquipes, -dis, puldrugi zrevil; prim. čevelj 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

črnavka -e samostalnik ženskega spola
modrikasta lisa na koži zaradi izliva krvi, navadno od udarca; SODOBNA USTREZNICA: podplutba
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

črnonòg, -nǫ́ga, adj. schwarzfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

debelonòg, -nǫ́ga, adj. dickfüßig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

deseteronòg, -nǫ́ga, adj. zehnfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dołgonòg, -nǫ́ga, adj. langbeinig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

drobnonòg, -nǫ́ga, adj. kleinfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

duša -e samostalnik ženskega spola
1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dvonòg, -nǫ́ga, adj. zweibeinig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

enonòg, -nǫ́ga, adj. einfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fárbani -a -o prid. obarvan, okrvavljen: Záto bode tvoja nôga v tvoji protivnikov krvi fárbana TA 1848, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola
1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost
4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

golnìca -e ž golen: Noga sze zové, ni'ze kolena pa golnica KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

goloben pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

golonòg, -nǫ́ga, adj. bloßfüßig, nacktbeinig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

gosjenòg, -nǫ́ga, m. neka trta: der Gänsefüßler, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

grust m, F2, basis, grúſt, ſtalu ali noga pod enim ſtebrom; cardines terrae, gruſti te ẛemlè, ali tega ſvitá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.-Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

jadrnonòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ję́žev, adj. des Igels, Igel-, Cig., Jan.; ježeva noga, der Igelhuf (eine hochgradige Form der Mauke bei den Pferden), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

k'nogam gl. noga 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.-Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

klę́cav, adj. beim Gehen knickend, knickbeinig, Cig.; klecava noga, der Knickfuß, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kljukastonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

klǜkati -am nedov.
1. šepati: Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KAJ 1870, 35
2. kljuvati: [žolna] máli dervár neprehenjano klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3
3. majati se: i nyi ledevjé nyim vszeszkosz naj klükajo TA 1848, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

k nogam [k nógam] prislovna zveza

peš

PRIMERJAJ: noga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kocen m, F7, caulis, -lis, ẛèle, ſhtòr, rèzil, na katerim ẛèle raſte, kozén; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'belim zvéitjom; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi; scapus, -pi, en mozhán ters, ali kozin od ṡeliṡzha; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu; unicaulis, -le, eniga ṡhtorṡha, ali kozna ṡèle, kar en ſam kozin, ali ṡhtor ima

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

koconòg, -nǫ́ga, adj. federfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

konjskonòg, -nǫ́ga, adj. pferdefüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kosmatonòg, -nǫ́ga, adj. rauhbeinig, federfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kozonòg, -nǫ́ga, adj. ziegenfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

krátek -tka -o prid.
1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8
2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35
3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1
4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6
kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7
kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74
nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII
krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81
kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487
kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kratkonòg, -nǫ́ga, adj. kurzbeinig, kurzfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

krivonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, säbelbeinig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

križemnòg, -nǫ́ga, adj. mit gekreuzten Beinen: križemnoga stoja, Telov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

krumpast pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

lahkonòg, -nǫ́ga, adj. leichtfüßig, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

laški prid., F45, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55; natio Itala, Laṡhki narod; Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; uva spina, laṡhku groṡdizhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

lẹsenonòg, -nǫ́ga, adj. mit einem hölzernen Fuß, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

levov prid., F2, alcea, ẛeliszhe, Lévou ẛob; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi, ima dvei, ali tri ṡarna ſémena kakòr zhizherka debela

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

medvedov prid., F6, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mons ursinus, medvédova gora; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop. [61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mehkonòg, -nǫ́ga, adj. weichfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mendrati [mendráti mendrȃm] nedovršni glagol

hoditi po čem, mendrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mnogonòg, -nǫ́ga, adj. vielfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

modronòg, -nǫ́ga, adj. blaufüßig: modronogi sokol, der Blaufußfalke, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mórski 2., adj. Alp-; morska noga, der Alpfuß, der Drudenfuß, das Pentagramm, Št.; morska kost, das Ueberbein (ein Knochenauswuchs), Cig., Kr., Št.; — prim. mora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mȗšji, adj. Fliegen-; mušja noga, der Fliegenfuß.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

najga prim. noga 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

na nogah [mest. mn.] gl. na, noga ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

na nogali [mest. mn.] gl. na, noga ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nega prim. noga 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna-Erj. (Torb.); = morska n., Kras-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče (Goriš.); = sračja n., GBrda-Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom-Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga [nóga] samostalnik ženskega spola

noga

PRIMERJAJ: k nogam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

noga1 ž, F100, a cunabilis, od ẛibike, od mladih nóg; bipes, na dvéh nogah; calce petere, s'nogó odẛadai berzniti; facere iter pedibus, k'nogam hoditi, raiṡhati; figere pedem, s'nogó obtizhati, nogó poſtaviti; pedester, k'nogam; pedester, -tris, -tre, pedes ire, k'nogam hoditi, poiti; planipes, -dis, bús peishez, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog; vinum fugiens, vinu na malim na nogi[?]; prim. k 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga2 ž, F7, basis, grúſt, ſtalu, ali noga pod enim ſtebrom; chitropedes, poſſoda, ali lonzi s'nogami. Lev:11; chytrapus, -dis, tryfos, ali lonez na tréh nogah; mensa delphica, ta treih nogah okrogla miṡa; monopodium, miṡa na eni nogi; stylobata, -ae, ta ṡhkryl, na kateri ſtoji noga eniga ſtebra; syntrops, ena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga3 ž, F3, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi, ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela; tragum, -gi, vel tragus, -gi, ſrazhja noga, ena ſorta ṡhita

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga4 ž, pes, -dis, noga, mèra eniga zhrevla, en zhrévil dolgu ali ſhiroku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga -e ž noga: Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš: je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

noga sam. ž ♦ P: 39 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nogàča -e ž noga pri pohištvu: Moski morejo brs popraviti kakti nogacse KOJ 1845, 43; naidemo to veliko csrno táblo, ali na nogacsaj KAJ 1870, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nógica, f. dem. noga; = nožíca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nòtri obvzéti ~ -vzèmem dov. zajeti, objeti: Lejva, i dejſzna [noga] ſzvejt notri obvzéla SŠ 1796, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nóuga -é ž noga: Csi ercsé nouga: da ſzam nej rouka KŠ 1771, 515; liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; ſzem jaſz plantavoga liki nogé KŠ 1754, 52; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8; Prednje nogé so práve lopate AI 1878, 10; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; i 5. krátki prstov zádnji noug so prosti AI 1878, 7; Mojim nogám je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; ár on nogé moie z-mrese oſzlobodi SM 1747, 94; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove KŠ 1754, 131; Sibo je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove TA 1848, 7; Má [medved] špičasto glávo, velike nogé AI 1878, 10; Sztaite záto na nogái obüdti SM 1747, 27; I obüti na nogáj ſzpripravov Evangyelioma KŠ 1771, 587; i na krátki nogáj počiva [krt] AI 1878, 10; znogami gucsi KŠ 1754, 55; naj ga gda ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; kony z-zágnyimi nogami brsza KAJ 1870, 10; [medved] obimlje svojega protivnika s prednjimi nogámi AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nožica [nožíca] samostalnik ženskega spola

majhna noga; nožica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

od mladesnogu gl. mlad, noga, od ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

odrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. starr, steif werden; od mraza o.; noga, roka mi je odrevenela, der Fuß, die Hand ist mir eingeschlafen; (vor Schrecken) starr werden, Cig.; vsa sem odrevenela, ko sem to slišala, jvzhŠt.; odrevenel, erstarrt; (fig.) odrevenela Likurgova ustava, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ogláv -i ž nart: Nôga sze doli do kolena bedra zové, od gle'zná do prsztov ogláv KAJ 1870, 35; eden veliki ſztojécſi kejp, ſteroga oglávi pa ſz-prſztmi vrét z-'ſeleza, ino z-blata KM 1796, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ohrovt m, F6, braſsica, et brasica, ṡèle, kapúṡ, ohrat; buprestis, enu ṡeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; coramble, vel corymbe, ẛèle, ohraut; crambe, -bes, ohraut ẛèle, broṡkvi; lapsana, -ae, divji ohraut, divje ṡhenofovu ṡeliṡzhe; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

osmeronòg, -nǫ́ga, adj. achtfüßig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

osmonòg, -nǫ́ga, adj. achtfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

oštrẹ́kəł, -kla, adj. 1) spitzig, Cig.; oštrekla noga, ein dünner Fuß ohne Wade, das Spillenbein, Ravn.-Cig.; o. človek, ein langer, hagerer Mensch, C.; — 2) ausgelassen, boshaft, Z.; — prim. ostrekel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

otéči, -téčem, vb. pf. aufschwellen (vom menschlichen und thierischen Körper); otę́kəł, -tékla, geschwollen; otekla noga; otekle lase imeti, einen Katzenjammer haben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

peteronòg, -nǫ́ga, adj. fünfbeinig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

petonòg, -nǫ́ga, adj. fünffüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

platníca, f. 1) der Seitentheil, besonders von flacher Form, Mur., C.; die Seitenplatte, C.; das Seitenbrett, Z.; trlica je iz dveh platnic, vzhŠt.-Vest.; — die Bohle übhpt., Cig.; das Futterbrett, Jan.; der Brückenbalken, C.; — ein platter Stein, C.; — das Blatt des Messer- o. Gabelgriffes; noževe platnice, C.; — 2) der Buchdeckel; v trde platnice vezana knjiga; — 3) der Thürflügel, Cig.; — der Fensterladen, C.; — 4) = list, das Sägeblatt, Cig.; — 5) = platišče, die Radfelge, C., kajk.-Valj. (Rad); bes. die breite Felge eines unbeschienten Rades, Z.; — 6) = platenica 1), der zum Zersägen bestimmte Baumstamm, C.; — 7) der Hinterbacken: hoditi tako, da noga bije proti platnicama (der Anfersegang), Telov.; — 8) ein abschüssiger Acker unter einem Walde oder Weinberge, Hal.-C.; — 9) die vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Vrtov.-C., Rihenberk-Erj. (Torb.); prim. platenica 2); — 10) = platica 3), der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.-Erj. (Torb.); — 11) der Blätterpilz (agaricus), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

plavutonòg, -nǫ́ga, adj. flossfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

plẹ̑zavski, adj. Kletter-: plezavska noga, der Kletterfuß, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ploskonòg, -nǫ́ga, adj. plattfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ploščenòg, -nǫ́ga, adj. = ploskonog, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

počíti, -čȋjem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

pod nogami ležanje gl. ležanje, noga, pod ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

podstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) darunterstellen, unterstellen; p. škaf (pod žleb, pod pipo, da vanj teče); nogo komu p., jemandem ein Bein unterstellen, Cig.; — 2) unten anfügen, anstecken; podstavljena (lesena) noga, der Stelzfuß, Zora; lemež p., eine Pflugschar mit neuem Eisen belegen, Cig.; p. sekiro, vile, Polj.; p. z jeklom, anstählen, Cig., Kr.; — 3) (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — podstavljen, beleibt, Cig.; — 4) unterspreizen, stützen, Cig.; s koli p., unterpfählen, Cig.; — (fig.) p. koga z jedjo (laben), Cig.; p. koga, jemanden heben (fig.), Zora; in Wohlstand versetzen: kmetstvo ga je podstavilo, Jurč.; z vzroki p. prošnjo, die Bitte begründen, Levst. (Cest.); — 5) p. plavž, den hohen Ofen zustellen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

pòplat tudi pòdplat -a m
1. podplat, spodnji del stopala: Poplat ABC 1725, A3b; Planta Poplat KMS 1780, A7b; Lüdjé od zdávnya sztopáj (oglav, poplat) nücajo na mêrjenye KAJ 1870, 65; Sajtrav poplat z-sürkim répom KAJ 1870, 96; Od temena mao, notri do poplata BKM 1789, 78; Preczi szo sze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348; Kak ſzo obracsali ſzv’e nekepesne lampicze I 'sionate poplate SIZ 1807, 56; Talp; podplat KOJ 1833, 174; Puži na črevi májo mésnati podplat, po šterim lazijo AI 1878, 40; Medved hodi po celi podplataj AI 1878, 10
2. spodnji del obuvala: rokodelavec, gda je vcsászi na péni poplat kuko AIP 1876, br. 1, 6
3. noga: Na poplataj [medved] pod škrampliči má dve blazinici AI 1878, 37; Na eto cêli varos na poplataj bio AIP 1876, br. 5, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

popołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad popolzniti; ausgleiten: moja noga popolzuje, Trub. (Psal.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

posklèsnoti se -em se dov. spodrsniti: i csi sze poszkleszne nôga moja, naj sze nehválijo nad menom TA 1848, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

posvajajóuči -a -e prid., v zvezi posvajajouči pronomen svojilni zaimek: Ka more od ládav-noga, ali poszvájajoucsega Pronomena znati? KOJ 1833, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

potəkníti, -táknem, vb. pf. 1) nacheinander hineinstecken; kole po njivi p., den Acker auspfählen, Cig.; redkve semtertja p., Ravn. (Abc.); pod uho potekniti, unberücksichtigt lassen, etwas auf die lange Bank schieben, Lašče-Levst. (M.), Cig.; (pogl. podtekniti); — p. se, sich verstecken: vsi so se poteknili, Cig.; — 2) p. se, anstoßen, straucheln, stolpern, M.; noga se mi potakne, (potekne) ogr.-Valj. (Rad), jvzhŠt.; — p. se na kom ali čem, an jemandem oder etwas Anstoß nehmen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

psonòg, -nǫ́ga, adj. hundsfüßig, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

rakov prid., F3, chela, tá velika rakova noga; chelys, en polṡh, ali lavte, rakove ẛhkarje; corophium, ena ſorta rib morṡkih, rakove ſorte

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ravnonòg, -nǫ́ga, adj. geradbeinig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

rdečenòg, -nǫ́ga, adj. rothfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

repa ž, F8, bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi; napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; rapa, -ae, reipa [str. 183a ]; rapa. ein Rub. vel rapum. reipa [str. 257b ]; rapina, -ae, tudi enu meiſtu, kir ſe reipa seye; rapum, -pi, vel rapa, -ae, reipa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sabljenòg, -nǫ́ga, m. ein säbelfüßiges Pferd, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

samonòg, -nǫ́ga, adj. einfüßig, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

skokonòg, -nǫ́ga, m. der Langfuß, Dict., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

skokonòg, -nǫ́ga, adj. leichtspringend, schnellfüßig, Nov., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

slokonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

spodbiti [spodbíti spodbȋjem] (izpodbiti) dovršni glagol

spotakniti, spodnesti

PRIMERJAJ: spodnesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

spodnesti [spodnésti spodnésem] (izpodnesti) dovršni glagol

spotakniti, spodnesti

PRIMERJAJ: spodbiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

srȃčji, adj. Elstern-; — sračja noga, der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig.; — sračja noga je tudi: das Kreuzgewölbe, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sračji prid., tragum, -gi, vel tragus, -gi, ſrazhja noga, ena ſorta ṡhita

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sramóuten -tna -o prid. sramoten: naſztávleno je to ſz. hiſtvo, za volo odürjávanya ſzramout-noga 'sitka SIZ 1807, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

srbẹ́ti, -ím, vb. impf. jucken; noga, prst me srbi; srbi me v prst, Mik.; srbi me v nosu, po nogah; — srbi ga = der Buckel juckt ihn, Cig.; — kaj te to srbi? was kümmert dich dies?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

srnjenòg, -nǫ́ga, adj. rehfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

stalo1 s, F2, basis, grúſt, ſtalu, ali noga pod enim ſtebrom; syntrops, ena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

stólov, adj. Sessel-, Cig., Jan.; stolova noga, das Bein eines Stuhles, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

stonòg, -nǫ́ga, adj. hundertfüßig, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

suhonòg, -nǫ́ga, adj. 1) trockenen Fußes, C.; — 2) dünnbeinig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sùnčevni -a -o prid. sončen: Ki, vise szuncsev-noga tráha Prebivajôcs, ravna szvoja dela KAJ 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

suniti [súniti sȗnem] dovršni glagol

suniti, brcniti

PRIMERJAJ: suvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

suvati [suváti sújem] nedovršni glagol

brcati, suvati

PRIMERJAJ: suniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

šesteronòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

šestonòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

širokonòg, -nǫ́ga, adj. breitfüßig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

šironòg, -nǫ́ga, adj. flachfüßig, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

škril ž, stylobata, -ae, tá ṡhkryl, na kateri ſtoji noga eniga ſtebra

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

štirinòg, -nǫ́ga, adj. = četveronog, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

štȓkov, adj. Storch-, Mur., Cig., Jan.; štrkova noga, štrkovo gnezdo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

taca ž, F3, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tənkonòg, -nǫ́ga, adj. dünnbeinig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

togonòg, -nǫ́ga, adj. mit steifen Füßen: t. teči, Telov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

trdonòg, -nǫ́ga, adj. hartfüßig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tresonòg, -nǫ́ga, adj. 1) mit den Füßen zitternd, schlotternd, Cig. (T.); — 2) = tresopet: vesela, tresonoga deklica, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

trę́sti, trę́sem, vb. impf. schütteln; mraz me trese, mrzlica me trese; sadno drevje t.; sadje t. z drevja; — t. se, zittern, beben; od mraza, strahu se t.; roka, noga se mi trese; — tresoč glas, eine zitternde Stimme.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

trinòg, -nǫ́ga, adj. dreifüßig, Mur., Vrt.; trinogi stolec, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

trinòg 1., -nǫ́ga, m. der Dreifuß, Mur., Cig., Jan., Malhinje-Erj. (Torb.); — die Pfanne, Kor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tronòg, -nǫ́ga, adj. dreifüßig, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ušibováti, -ȗjem, vb. impf. biegen, beugen, Cig.; — u. se, sich biegen: moja noga se ušibuje, Trub. (Psal.); telo se ušibuje, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vę́zniti 1., vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; (z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vȋhrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vùgnoti -em dov. upogniti: Eden norlavi cslovek je ednôk vugnoti steo gla'zojno KAJ 1870, 13
vùgnoti se -em se upogniti se: V-koleni sze nôga vugne KAJ 1870, 35
vùgnjeni -a -o upognjen: Ár je vugnyena do práha düsa nasa TA 1848, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vznožje [vznọ̑žje] (znožje) samostalnik srednjega spola
  1. posteljno vznožje
  2. vreča za gretje nog v postelji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [Gor.]-Erj. [Torb.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zabrę́nkniti, -brę̑nknem, vb. pf. = zabrekniti, Cig., Dol.; prst mi je zabrenknil, da ne morem prstana sneti, Lašče-Erj. (Torb.); noga mi je zabrenknila, da ne morem škornjev obuti, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen (trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen (intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se (nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.-Valj. (Vest.); prim. zaceleti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zaklàčiti -kláčim dov. stlačiti, poteptati: V-práh zaklácsis szvéto isztino KAJ 1848, 190; naj ga gda ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; Naj me nezaklácsi nôga gizdávca TA 1848, 29
zakláčeni -a -o stlačen, poteptan: Nedopüszti, ka bi te zaklácseni z szramotjov odhájao TA 1848, 60; Gde národ pote'zen, zaklacsena Pravica AIP 1876, br. 4, 4; je niſtero ſzpadnolo kre pouti, i zaklácseno je KŠ 1771, 192

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zaléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Liegen um etwas kommen o. es versäumen, verschlafen: z. kaj, Mur., Cig., Jan.; — 2) durch Aufliegen unempfindlich machen: z. si nogo, Levst. (M.); zaležana noga, vom Aufliegen taub gewordener Fuß, Z.; — 3) z. se, durch zu langes Liegenbleiben in einen üblen Zustand gerathen, sich verliegen, Cig.; — zaležan (nam. zaležal), durch langes Liegen verdorben, verlegen: zaležano blago; — z. se, verschlafen, Cig.; — zaležan človek, ein Mensch, der viel zu liegen pflegt, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zbosti zbodem dov. zbosti: Ti v' iesi sbodesh 2. ed. s' beſſedo tuojga blishniga ǀ on je bil taiſto taku mozhnu sbodil del. ed. m, de is Paradisha je bil Euo ſpravil zbosti se zbosti se: nikamar ſe nemore neſlonit, aku ſe n'hozhe sbosti nedol. ǀ buſs po terniu hodit, inu ſe nesbodit +nedol. ǀ Se sbode 3. ed. noga na en tern ǀ Ioh! ſim ſe sbodil del. ed. m ǀ nekateri ſe ſo opekli, inu sbodli del. mn. m ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo ſpodli del. mn. m, ali udarili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zelenonòg, -nǫ́ga, adj. grünfüßig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zèpnjeni -a -o prid. otrdel: Nyegova zepnyena nôga KAJ 1870, 79

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

znogamitreti gl. noga, treti, z predl. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zrno s, F13, cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena, Paradiẛha ẛerna; cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od palmoviga ſadú; centigranum, en kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni; corymbus, ſrabotine ẛerna; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; granum, ṡernu; lathyris, purgazia, ṡeliṡzhe pul moṡhá viſſoku, ṡerna mozhnu purgerajo, eni ga darṡhè ṡa divje konople; leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe ... ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela; samsa, -ae, od olike koṡzhiza, ali ṡarnu; siliqua, pèt ṡern, roṡhizhik od ſozhivja; sinapis granum, ṡhenofovu ṡernu; staphis, -dis, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna, miſhji inu podganji poper

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zvínoti se -ém se dov. izviniti se: Nôga sze z-gle'zná vöobrné (zviné) KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Število zadetkov: 181