Zanima me uporaba besedne zveze drug drugemu oz. eden drugemu?

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.

Zanima me, ali je glagol ekipirati, ki ga uporabljajo pri opisu sestavljanja nove vlade na TV Slovenija, primeren za rabo v knjižnem jeziku. S katero slovensko besedo bi ga kazalo nadomestiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me pravilna uporaba. Njegova izgovorjava je pravilna ali ... izgovarjava je pravilna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Že nekaj časa me mučita glagolski obliki deaktivirati in dezaktivirati bombo. Slednjo so uporabili pri poročilih na RTV, in sicer: "Strokovnjaki dezaktivirali bombo." Sam bi tu avtomatsko napisal deaktivirali bombo, zato me zanima, zakaj so uporabili obliko dezaktivirati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Katera besedna zveza je pravilna ali ustreznejša v spodnji povedi? Ali sta obe možnosti pravilni?

V vasi Leše sta dve cerkvi, ki stojita ena poleg druge ALI druga poleg druge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.

Zakaj je ta par besed bolj slovenski?

Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?

Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.

Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kot že naslov teme pove, me zanima, kaj je pravilno. Morda oboje?

Delam troizmensko/triizmensko delo.

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Zanima me, katera zveza je pravilna: o čem se gre? ali o čem gre?

Ali je to tako kot zakaj se gre? in zakaj gre?

Zanima me, kako zapisujemo vrste čaja - ali z veliko ali malo začetnico. Za primere navajam kitajske čaje, kot so china gunpowder, Mu Dan, Mao feng in Long jing, in japonske, npr. sencha, gyokuro, bancha in matcha.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?

Zanima me, kako naj razumem pojasnilo pod geslom stališče v pravopisnem slovarju:

stalíšče -a s (í) presojati s ~a morale; publ. pojasniti svoje ~ do česa mnenje, pojmovanje

Pri prevajanju iz angleščine pogosto naletim na izraz position, na primer official position of the EU ali government position, na podlagi slovarskega priporočila pa se, če je le mogoče, poskušam izogniti prevodu s stališčem. Običajno uporabim mnenje, kar pa včasih bode v oči. V korpusu Gigafida je skupno 148.076 zadetkov, kar ni zanemarljivo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Rad bi vas okaral glede odgovora, ki ste ga sestavili nekemu vpraševalcu (pravilneje je vpraševalec in ne spraševalec, ampak to se ne tiče tega).

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1156/kako-se-imenuje-pripadnica-romov

Na zgornjem naslovu ste namreč odgovorili napačno, saj SP 2001 navaja iztočnico Rom takole:

Róm -a m, preb. i. (ọ̑) Róminja -e ž, preb. i. (ọ̑) rómski -a -o (ọ̑)

Torej Rom ženskega spola je Rominja in ne Romkinja! Ali ste mogoče že slišali tudi za Švedkinjo? Ne, ker to ne obstaja. Torej, popravite svoj odgovor. SP 2001 je de facto standard in zato prosim, da se ga upošteva.

Kako sklanjamo ime Minea?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Zanima me, kdaj uporabiti besedo vodič in kdaj vodnik. Katera je primernejša za človeka oz. knjigo?

Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila? Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:

• Evropska uredba (slovenski prevod) in Zakon govorita o kliničnem "preskušanju", medtem ko te
• SSKJ, pri iskanju besede "preskus", usmeri na "preizkus".
• Slovenski medicinski slovar te besede ne najde, temveč opredeli besedo "preizkušanje",
• Farmacevtski terminološki slovar pa govori o "preskušanju".

Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno. Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.

Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)

Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Velikokrat smo v zadregi ali napisati npr. Osnovna šola Franceta Prešerna ali Osnovna šola France Prešeren. Kaj je bolj pravilno in zakaj?

Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kako naglasiti krajevno ime Adlešiči? V SP 2001 je naglas na prvem zlogu, domačini pa naglašujejo na drugem. Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me, kakšna je kakovost naglasa pri krajevnem imenu Črnomelj. Po SP-ju (normativno) naj bi izgovarjali ozko, a ga domačini menda izgovarjajo široko.

Zanima me, kako se naglasi beseda granola: na a ali na o? Sama naglašujem na a. Imam še eno vprašanje: pri pilatesu inštruktor pravi, naj peto dlani naslonimo na obroč. Gre za spodnji del dlani. Ali menite, da gre tu za tretji pomen besede peta, razložen v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kako naglasimo priimek Delak?

Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?

• V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
• V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
• SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.

Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.

Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.

Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).

Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.

Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?

Zanima me, kako je z rabo predlogov prek in preko. Zasledila sem, naj se ju sploh ne bi uporabljalo v knjižnem zbornem jeziku. Pa vendar berem na zadnji platnici knjige Kje pa vas jezik žuli? takole: /.../ od leta 2014 je odgovore mogoče najti tudi prek slovarskega portala Fran.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič. 

Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.

Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:

• Ohladilo se bo in popoldne bomo z izjemo Primorske, kjer jih bo okoli petnajst, po državi namerili okoli deset stopinj.

Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.

V Primorskem dnevniku je potekala v rubriki »pisma uredništvu« neke vrste polemika okrog vprašanja šoah ali šoa? V prvem pismu je gospod FF, član judovske skupnosti v Trstu, ki ga je skupaj z družino prizadela šoa, skušal pojasniti, zakaj bi bilo po njegovem bolj primerno, da bi se v slovenščini namesto besede šoah uporabljala beseda šoa. 20. februarja sem se v to debato vključila še jaz osebno, ker mi je bila pred letom dni v enem izmed mojih znanstvenih člankov zavrnjena uporaba besede šoa. Naj dodam, da – podobno kot g. Fischer – tudi jaz osebno zagovarjam uporabo besede šoa in to prav tako v ženski obliki. Tako se jo piše ne le v hebrejščini, ampak tudi v francoščini, nemščini in italijanščini. Primorski dnevnik je v svojih »pripisih uredništva« tako predloge g. Fischerja kot tudi moje pritrdilne pripombe k uporabi besede šoah zavrnilo.

Naj vam v ilustracijo navedem le pripis uredništva, ki ga najdete v današnjem Primorskem dnevniku:

»Pripis uredništva: [...] Kar pa zadeva besedo šoah, je v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo. Kot samostalnik moškega spola ni zapisana samo v Verbinčevem slovarju tujk, temveč je navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti« (podčrtala ).

Pogledala sem in ugotovila, da sta v pisnem korpusu navedeni kar dve besedi: to je beseda shoah (iz časopisnih odlomkov jasno izhaja, da napeljuje beseda na francoskega režiserja C. Lanzmanna oz. na njegov celovečerni dokumentarni film Shoah; nato še beseda šoah, v kateri pa so citirani le izvlečki iz časnika Delo. Ker se že dalj časa ukvarjam s to oz. zelo sorodno tematiko, vem, da obstajajo še druge oblike pisanja termina (npr. šo'ah) in da se v zadnjih nekaj mesecih polagoma uveljavlja tudi pojem ŠOA.

»Šoa – spominjajmo se« – se denimo glasi naslov prispevka ob letošnjem dnevu spomina na »holokavst« v sobotni prilogi Večera z dne 24.1.2009:

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009012405399872

In tudi v drugih člankih Večera sem besedo šoa vsaj dva- ali trikrat zasledila.

Prav 27. januarja letošnjega leta pa je RTV Slovenija na 1. programu prvič predvajala dokumentarni film z naslovom »Šoa. Teža molka«:

http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/soa-teza-molka Gre za film, ki bo deležen še več ponovitev, tudi zunaj televizijske hiše.

Hočem povedati, da stvari okrog pojma šoah ali šoa le niso tako enoznačne. Pa tudi o dozdevno »dolgi« uveljavljenosti besede šoah v »slovenskem modernem jeziku«, kot to sugerira Primorski dnevnik, bi se dalo verjetno marsikaj reči.

M. J. P.

Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.

Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.

Kako je pravilno: bisernoporočenca ali biseroporočenca? Menim, da je pravilna prva varianta, saj je v SP-ju bisero.. prvi del podr. zlož. V dvomih sem zato, ker marsikdaj v časopisju zasledim bisernoporočenca.

Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?

(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Ali je v besedah videz in (z) ognjem normativno izgovarjati polglasnik namesto nenaglašenega /e/ ali pač? V SP-ju ni videti polglasnika v izgovorjavi (zaglavju), pa vendar se mi dozdeva, da bi naj akustično realizirali polglasnik, v drugem primeru najbrž zaradi redukcije pri pregibanju?

Katera besedna zveza bi bila primernejša kot delati na sebi. Posvečati se sebi pomensko ni čisto ustrezno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:

Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.

In podobni primeri.

Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).

Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Pričakovala bi, da se pridevnik trentski nanaša na dolino Trento, trentarski pa na njene prebivalce Trentarje (v vseh spolih in številih seveda). In tudi, da se mojstranski nanaša na Mojstrano, mojstranški pa na Mojstrančane (takisto v vseh spolih in številih). A SP se ne strinja z mano: trentski povezuje samo s Trentom, mojstranški pa po SP ne obstaja. Zakaj (n)imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Ali lahko uporabljamo besedno zvezo gotovi izdelki. Gre za skladiščenje. Lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me, ali se moramo izogibati uporabi zveze se nahaja v in jo nadomeščati z je, najdemo v itd.

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Ali je raba zaimka v naslednji povedi ustrezna:

• Ali poznaš še kakšno humanitarno organizacijo?

Ali bi morali uporabiti zaimek kateri, tj.:

• Ali poznaš še katero humanitarno organizacijo?

Kateri zaimek pa bi morali uporabiti v naslednji povedi:

• Nekaj samostalnikov moškega spola ima v katerem sklonu/v kakšnem sklonu/v nekaterih sklonih posebno končnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Ali je uporaba besedne zveze računalniški sestav sploh dopustna ali pač prevladuje (priljubljena različica) računalniški sistem?

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kateri izraz je najprimernejši (v pravnem besedilu): diskriminatorno/diskriminacijsko/diskriminatorskoravnanje? Zdi se mi, da je najbolj uveljavljen prvi izraz, vendar ga ni niti v SSKJ niti v pravopisnem slovarju.

Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar

Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe. https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kako je prav:

• Radu v slovo ali
• Radotu v slovo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me sklanjanje priimkov, ki se končajo z -vac, npr. Jugovac, Blaževac ipd. Izpostavljam orodnik. Če bi priimek sklanjala na način z Jugovcem ali z Blaževcem, se bojim, da bi sogovornik sklepal, da gre za priimek Jugovec ali Blaževec in ne za Jugovac ali Blaževac.

Nisem slovenistka ali slavistka, a laično dvomim, da bi imela različna priimka enak orodnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kako bi pravilno povedali, da me boli nekaj v mečih leve noge, oziroma, ali je še kakšna druga možnost kot ta? Boli me levo ....???Bolijo me leva meča mogoče? Nekako mi je vse hecno, zato prosim za vaš nasvet.

Ali se besedna zveza mini serija piše skupaj ali narazen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

V SP je organizatorka pisana poševno – kaj to pomeni? Torej mora biti organizatorica? Raba je na strani organizatorke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kako bi najbolj ustrezno ponašili slab prevod iz angleščine konvencije v množini, v smislu običajev tradicije v množini, v frazi dobre tradicije?

Zanima me nekaj več o slovenjenju besede make up. Zakaj povzroča toliko težav? Vnaprej hvala.

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Imam nekaj dilem pri slovnici slovenskega jezika:

• Kako pišemo v povezavi v Škotsko ‒ bil je na Škotskem, v Škotski, na Škotski?
• Potem me zanima, kakšna je razlika pri uporabi glagolov preizkusiti in poskusiti.
• Pa zapis let: 90. let prejšnjega stoletja ali 90 let prejšnjega stoletja? V 90. letih?
• Zanima pa me tudi razlika pri uporabi besed osveščati in ozaveščati? Kdaj uporabiti kateri izraz?
• In še dilema pri pridevnikih: lepi avto, lep avto‒ kdaj se konča na i in kdaj ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Kakšno se vam zdi razmerje med sedanjost in zdajšnjost in pa sedanji proti zdajšnji? Kaj od navedenega se vam zdi bolj pravilno?

Ker se sam bolj nagibam k uporabi besede zdaj namesto sedaj, se zdi tudi smiselno, da se začnem nagibati k uporabi besed zdajšnjost in pa zdajšnji.

Kakšno je vaše mnenje glede tega? Ali je beseda zdajšnjost manj živa v primerjavi z sedanjost?

O kraticah, predvsem o njihovem pregibanju, ste že govorili. Iz Slovenskega pravopisa lahko razberemo (paragraf 1023), da so kratice večinoma moškega spola (npr. TAM, SIT, UNESCO), ženskega pa so kratice na nenaglašeni -a (npr. NAMA, EFTA) in redke druge. Spol kratice določa njena zgradba, in ne spol besed njene podstave, npr.:

• SNG je samostalnik moškega spola, čeprav je kratica za gledališče, ki pa je srednjega spola;
• OZN je moškega spola (organizacija – ženskega spola) ipd.

Kako pa je s temi kraticami (predvidevam, da je pravilna oblika za moški spol, čeprav v medijih velikokrat zasledim ženski spol)?

• LDS je podprl interventni zakon.
• NLB je podaril sredstva za nakup nove opreme.
• SDS je pristopil k zbiranju podpisov.

Seveda je v primeru Stranka SDS je pristopila k zbiranju podpisov. zadeva popolnoma jasna.

Zanima me, kakšna sta pravilna svojilna zaimka tujih ženskih imen Olivia in Sylvie.

Olivijin? Ali Oliviin?

In Sylviejin? Ali Sylvijin?

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).

Zanima me, ali v naslednjem primeru uporabimo glagol v ednini ali dvojini: ustanova in/ali raziskovalec izjavlja (ali izjavljata)? Poleg tega pa še, ali je v pravnih besedilih dopustna uporaba zveze s strani, kadar imamo zelo dolge in kompleksne povedi. Npr.: kršitev s strani ustanove, njenih zaposlenih, zastopnikov itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Naleteli sva na dilemo glede oblike pridevniške besede ob samostalnikih, sklanjanih po 2. moški sklanjatvi (denimo vodja) – in tudi oblike glagola v povedku ob tovrstnih samostalnikih. Kaj od naslednjega je normativno?

• Obe vodji sta bili učinkoviti.
• Oba vodji sta bila učiinkovita.
• Obe vodji sta bila učinkovita.

Samostalnik se nanaša na osebo moškega spola. Prosiva za razlago.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Prosila bi vas za pomoč, pri naslednjem primeru.

Že vrsto let lahko občudujemo kreacije in vzorce mednarodnih oblikovalcev, kot so na primer Issey Miyake, Yohji Yamamoto, Rifat Ozbek, Hussein Chalayan, Xuly Bët, Manish Arora in še mnogi drugi.Vsi jasno in strogo poudarjajo in slavijo svoje lastne narodne korenine. Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture. Na primer, ljudje v Yamamotovih oblačilih opazijo japonske značilnosti, in tudi sam oblikovalec opaža ...

Kaj je, torej, pravilno:

a) Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.

ali

b) Svetovnemu občinstvu nenehno izpostavljajo delček japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.

Imam vprašanje za vašo Jezikovno svetovalnico in bi vam bil zelo hvaležen za odgovor.

Zanima me, ali se angleška beseda holotropic v slovenščino prevede kot holotropsko ali holotropno. V angleščini je ta beseda opredeljena kot sestavljanka besed (holos, 'celota' tropic 'obračati se proti ali spreminjati'), iz (trapein, 'gibanje proti nečemu'):

From ὅλος (hólos, »whole«) -tropic (»turning or changing«), from [script?] (trapein, »movement towards something«)

Pomen besede je torej ´orientirati se proti celoti`.

Povzeto po: http://en.wiktionary.org/wiki/holotropic

Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.

Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?

Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.

Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.

Prosim za pojasnilo, s kakšno začetnico se piše beseda VESTNIK v naslednjem imenu glasila: KPK Vestnik ali KPK vestnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Glede na to, da ste specialisti za jezik imam za vas vprašanje.

Namreč v vseh medijih se pojavlja izraz Vlak se je iztiril. Po moje je to popolnoma napačen izraz. Namreč, vlak nima ne "rok" ne "nog", ne kakšnega drugega "orodja", da bi sam sebe iztiril, kot bi lahko razumeli iz izraza ... se je iztiril. Precej bolj pravilno bi bilo: *Vlak je iztiril zaradi ... *. Podobno ne rečemo: stikalo se je izklopilo - ker se samo ne more izklopiti (razen posebnih vrst stikal seveda!). Kako to napačno uporabo razlagate jezikoslovci? Se te napačne uporabe ne da izbrisati iz pravopisa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:

• z ležečo pisavo,
• vezajem,
• narekovaji in navedbo t. i.in-house.

Primeri:

• Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
• Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
• ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

V knjigah in časopisih najpogosteje srečujem obliko pozdrava živjo, toda v SSKJ-ju obstaja zgolj živijo. Tudi moja prijateljica lektorica mi vztrajno moje živjo, kadar jih napišem v kakšnem tekstu, ki ji ga dam za pregledat, spreminja v živijo.

Kako je s tem?

Je možno, da živjo uporabimo v tekstih/knjigah, ki so modernejše, bolj »populistične"?

Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?

V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?

V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.

Veliko se ukvarjam s slovenskim pravopisom oziroma z jezikom na splošno, ker prevajam tuja dela, pa tudi sam pišem in objavljam prozo. Zanima me, kakšna je ženska oblika besede pedofil? V SSKJ je nisem našel. V Novi besedi sem dobil en sam zadetek: s pedofilkami.