Tiskanje

Abel

Predlog

2 Abela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

norveški matematik

IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]

BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Amundsen

Predlog

Amundsena samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

norveški raziskovalec

IZGOVOR: [ámuntsen], rodilnik [ámuntsena]

BESEDOTVORJE: Amundsenov

PRIMERJAJ: Amundsen-Scottova raziskovalna postaja

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ámundsen -a m, oseb. i. (ȃ) |norveški raziskovalec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Björnson -a [bjé] m, oseb. i. (ẹ̑) |norveški pisatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

bokmål -a [búkmol] m, pojm. (ȗ) |norveški knjižni jezik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

doskòk v télemark -ôka -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

enciklopedíja Frazemi s sestavino enciklopedíja:
bíti prava enciklopedíja, bíti žíva enciklopedíja, postáti žíva enciklopedíja, práva enciklopedíja, žíva enciklopedija

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

fjórd -a m (ọ̑)
dolg, ozek morski zaliv, obdan z zelo visokimi in strmimi pobočji: norveški fjordi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Goldschmidt

Predlog

Goldschmidta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

norveški geolog

nemški astronom

IZGOVOR: [góltšmit], rodilnik [góltšmita]

BESEDOTVORJE: Goldschmidtov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Grieg -a [gríg-] m, oseb. i. (ȋ) |norveški skladatelj; norveški pisatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Hákon -a m, oseb. i. (ȃ) |norveški kralj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Hámsun -a m, oseb. i. (ȃ) |norveški pisatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Heyerdahl

Predlog

Heyerdahla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

norveški raziskovalec

IZGOVOR: [hêjerdal], rodilnik [hêjerdala]

BESEDOTVORJE: Heyerdahlov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Hêyerdahl -a [hejərdal] m, oseb. i. (ȇ) |norveški naravoslovec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ibsen

Predlog

Ibsena tudi Ibsen Ibsna samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

norveški dramatik

v prenesenem pomenu Ibsenova dela

IZGOVOR: [ípsen], rodilnik [ípsena] tudi [ípsən], rodilnik [ípsna]

BESEDOTVORJE: Ibsenov tudi Ibsnov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Íbsen -a m, oseb. i. (í) |norveški dramatik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

jêzik -íka m

1.

gibljiv mišičnati organ v ustni votlini

2.

kar je po obliki podobno temu organu

SINONIMI:

ekspr. jeziček

3.

govorno in pisno sporazumevanje, omogočeno s sistemom izraznih znakov

SINONIMI:

vznes. beseda, nar. marenj

4.

uporaba sistema izraznih znakov za govorno in pisno sporazumevanje na določenem področju

SINONIMI:

knj.izroč. idiom

GLEJ ŠE SINONIM: govorica, kembelj, klepetav
GLEJ ŠE: beseda, govoriti, govoriti, govoriti, jezikav, jezikav, jezikav, jezikav, jezikav, latinščina, latinščina, list, molčati, molčati, molčati, molčati, molčati, obrekljiv, obrekljiv, obrekljiv, obrekljivec, obrekljivec, obrekljivec, obrekljivec, piker, piker, piker, piker, plamen, praprot2, praprot2, prevajalec, prevajanje, prevajati, prevajati, prevesti1, prevesti1, prevesti1, sansevierija, slovanščina, izreči, jezikav, koren, molčati, obrekljiv, obrekovati, obrekovati, obrekovati, ploskev, po domače, zgodovina, sanskrt

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

ledeník -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Magnus Zakonodajalec

Predlog

Magnusa Zakonodajalca samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

norveški kralj

IZGOVOR: [mágnus zakonodajáləc], rodilnik [mágnusa zakonodajáu̯ca] in [mágnusa zakonodajálca]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

metóda 3 x 3 -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

moroksít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Múnch -a [munk] m, oseb. i. (ȗ) |norveški slikar in grafik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Nánsen -a m, oseb. i. (ȃ) |norveški raziskovalec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

norvéščina -e ž (ẹ̑)
norveški jezik: prevod iz norveščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Norveška

Predlog

Norveške samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kraljevina Norveška

država v Evropi

IZGOVOR: [norvéška], rodilnik [norvéške]

BESEDOTVORJE: Norvežan, Norvežanka, Norvežanov, Norvežankin, norveški

PRIMERJAJ: Norveško

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Norvéška -e ž, zem. i. (ẹ̑) |evropska država|: v ~i na Norveškem
norvéški -a -o (ẹ̑)
Norvežàn -ána in Norvežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Norvežánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

norvéška metóda ugotávljanja stabílnosti snéžne odêje -e -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

norvéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Norvežane ali Norveško: norveški film / norveška meja
♦ agr. norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; obl. norveški vzorec večbarvni vzorec na pletenini, navadno športni, z desnimi petljami; zool. norveški rak večji morski rak svetlo rožnate barve; škamp

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

norveški

Predlog

norveška norveško pridevnik

IZGOVOR: [norvéški]

ZVEZE: norveška krona

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

norvéški -a -o prid.

GLEJ ŠE: jezik, soliter, škamp

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

norvéški ledeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Norveško

Predlog

Norveškega samostalnik srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime države

IZGOVOR: [norvéško], rodilnik [norvéškega]

BESEDOTVORJE: Norvežan, Norvežanka, Norvežanov, Norvežankin, norveški

PRIMERJAJ: Norveška

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Norvéško -ega s, zem. i. (ẹ̑) na ~em
norvéški -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Ólaf -a m, oseb. i. (ọ̑) |norveški kralj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Oslo

Predlog

Osla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Norveške

IZGOVOR: [óslo], rodilnik [ósla]

BESEDOTVORJE: Oselčan, Oselčanka, Oselčanov, Oselčankin, oselski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po norvéški metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po švícarski metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Quísling -a [kvizling-] m, oseb. i. (í) |norveški politik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav

Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.

Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

redukcíjska metóda -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

snéžni trapéz -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

solíter1 -tra m (í)
1. bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu: stene hleva so bile na več mestih pokrite s solitrom / zidni soliter
2. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, kem. nitratno gnojilo: gnojiti s solitrom
♦ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo; norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; kem. soliter sol dušikove kisline; nitrat; kalijev soliter spojina kalija, dušika in kisika, ki se uporablja pri izdelavi smodnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

solíter -tra m

bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu

SINONIMI:

knj.izroč. salpeter

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

norveški soliter

GLEJ ŠE SINONIM: nitrat
GLEJ ŠE: gnojilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

švícarska metóda ugotávljanja stabílnosti snéžne odêje -e -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

télemark -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

télemark smúčanje -- -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo, igráti odločílno vlógo, igráti pomémbno vlógo, igráti velíko vlógo, igráti vlógo kóga/čésa, iméti glávno vlógo, iméti odločílno vlógo, iméti pomémbno vlógo, iméti velíko vlógo, kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge, odigráti glávno vlógo, odigráti odločílno vlógo, odigráti pomémbno vlógo, odigráti velíko vlógo, tó ne igrá nobêne vlóge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

vzórec -rca m (ọ̄)
1. stvar, katere lastnosti, značilnosti se posnemajo, upoštevajo kot merilo: določiti, izbrati vzorec; delati predmete po vzorcu / fantazijska slika nima vzorca v naravi / ta oseba je bila pisatelju vzorec za glavnega junaka
2. besedilo s splošnimi, tipičnimi lastnostmi, značilnostmi, namenjeno za ustvarjanje posameznih besedil iste vrste s posnemanjem: napisati, sestaviti vzorec; vzorec pisma, prošnje; vzorec za prisego
3. kar sestavljajo likovne sestavine, ki se na kaki površini navadno pravilno ponavljajo: prerisati vzorec; geometrijski, karirast, rožast vzorec; vzorec na blagu, steni; pletenina, preproga z vzorcem; vzorec in podlaga / ledeni vzorci na šipah; vzorec črt na koži / risar vzorcev za tapete
4. kar sestavljajo ponavljajoče se bistvene, tipične lastnosti, značilnosti česa: teorija ureja dejstva v vzorce; Trubarjev vzorec jezika; ustaljeni vzorci vedenja
5. s prilastkom kar s svojimi lastnostmi, značilnostmi nazorno, neposredno kaže lastnosti, značilnosti česa splošnega: to gledališče je vzorec modernega gledališča; ravnanje čebel je vzorec instinktivnega ravnanja
6. manjša količina snovi, po lastnostih, značilnostih katere se ugotavljajo lastnosti, značilnosti enote, kateri pripada: analizirati, vzeti vzorec; vzorec mesa, zraka / vzorec za preiskavo
// soc. manjša skupina bitij, predmetov, po lastnostih, značilnostih katerih se statistično ugotavljajo lastnosti, značilnosti vseh bitij, predmetov določene skupnosti, vrste: vzorec obsega sto oseb; za enoto vzorca vzeti gospodinjstvo / reprezentativni vzorec / statistični vzorec
7. manjša količina blaga, ki kaže, ponazarja lastnosti, značilnosti vrste, celote: poslati kupcu vzorec / knjiga vzorcev / reklamni vzorec
8. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za vzorec zelo malo: snega je padlo komaj za vzorec / v povedni rabi na trgu ni pomaranč niti za vzorec
● ekspr. človek je zanj vzorec brez vrednosti stvar brez vrednosti, pomena
♦ jezikosl. sklanjatveni, spregatveni vzorec skupek enakih sklanjatvenih, spregatvenih oblik besed; obl. norveški vzorec večbarvni vzorec na pletenini, navadno športni, z desnimi petljami; patentni vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj; pravn. papilarni vzorec ki ga sestavljajo papilarne črte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]

1.

označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo

1.1.

2.

ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa

2.1.

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

3.

neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli

ETIMOLOGIJA: ↑količiti