dnévničar -ja m (ẹ̑) - 1. nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan: dnevničarji in nameščenci
- 2. knjiž. novinar, ki poroča o dnevnih novicah; vestičar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
e-mail1 -a cit. [í-mêjl] m (ȋ-ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-pošta (1), mail1 (1): poslati po e-mailu; Obetavnejša bi bila možnost glasovanja po e-mailu (na podlagi osebne volivčeve šifre) 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati e-mail; Spisal sem mu krajši e-mail, nanj pa se nisem obrnil kot novinar, temveč kot njegov smrtno razočarani volivec E ← agl. e-mail, skrajšano iz electronic mail 'elektronska pošta'e-mail2 -- v prid. rabi
e-poštni: Ko kliknete na ime in priimek želenega poslanca ali poslanke, se odpre elektronska pošta s poslančevim e-mail naslovom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
intervjúvanec -nca m (ȗ) kdor je intervjuvan, izpraševanec: novinar in intervjuvanec / pri analizi je upoštevana tudi starost intervjuvancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
komentátor -ja m (ȃ) - 1. kdor piše, sestavlja komentarje; razlagalec, pojasnjevalec: komentator Platonovih del; kritiki in komentatorji pesnitve / avtor in komentator glasbene oddaje
- 2. kdor obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalec, novinar: oddajo vodita znana komentatorja / politiki in komentatorji ugotavljajo velik uspeh konference / športni, zunanjepolitični komentator / kabine za radijske in televizijske komentatorje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nadléžen -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec;
ta moški je zelo nadležen;
včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna meglanadléžno prisl.: nadležno spraševati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
novíčar -ja m (ȋ) - 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji
- 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici
// zastar. sel, kurir: poslali so novičarja
● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
novíčarSSKJ -ja m, člov. (ȋ) novinar, ki na kratko poroča o čem novem: spletni novičar; Bil je novičar in komentator, predvsem pa reporter E (↑)novíca1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
novínar -ja m (ȋ) poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pómp -a in pòmp pômpa m (ọ̑; ȍ ó) pog. - 1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj
// sprejet je bil z velikim pompom - 2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom
● pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
predstávnik -a m (ȃ) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika;
voliti predstavnika razreda;
na sestanek je prišel tudi predstavnik rudniškega kolektiva / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec
● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prepísati in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í) - 1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto
// s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel
// skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca - 2. jur. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca
- 3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina
- 4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slavistiko
● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili
prepísan -a -o: prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rádijski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio:- a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike
- b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki
- c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci
- č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio
♦ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
raziskoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) raziskoválna novínarka -e -e ž, člov. (ȃ, ȋ)
novinarka, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Bila je vrhunska raziskovalna novinarka, ki je za svoje delo prejela Pulitzerjevo nagrado
raziskoválna polítika -e -e ž (ȃ, í)
usmerjanje, vodenje in finančno upravljanje celotnega sistema raziskovanja: nacionalna raziskovalna politika; prioritete raziskovalne politike; Z ukrepi raziskovalne politike naj bi spodbujali povezovanje inštitutov z gospodarstvom
raziskoválni novínar -ega -ja m, člov. (ȃ, ȋ)
novinar, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Postal je raziskovalni novinar na državni televiziji in veliko izvedel o skorumpiranem uradništvu in cvetočem podzemlju v državi
raziskoválno novínarstvo -ega -a s (ȃ, ȋ)
dejavnost raziskovalnih novinarjev: Gre za neodvisen in neprofiten časopis, ki se za socialno pravičnost bori z raziskovalnim novinarstvom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
repôrter in repórter -ja m (ō; ọ̑) novinar, ki na kraju dogajanja zbira ali posreduje informacije o čem: s svetovnega prvenstva v atletiki je poročalo več jugoslovanskih reporterjev;
delati kot reporter pri časopisu, radiu / časopisni reporter; radijski, televizijski reporter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stándarden -dna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na standard, predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost; standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni predpisi
- 2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev; penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to stroko temeljno
// navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila; standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo
♦ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; kor. standardni plesi družabni plesi, nastali pod vplivom angleškega načina plesanja; lingv. standardni jezik knjižni jezik; šport., voj. standardna puška malokalibrska puška za tekmovanje v streljanju na petdeset metrov; voj. standardno orožje orožje, ki se izdeluje v redni proizvodnji in se v vojski redno, množično uporablja
stándardno prisl.: standardno izdelano pohištvo; standardno urejeno stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
špórten -tna -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo
// športna morala - 2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami
// športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago
// športni kroj obleke
● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi
♦ igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo
špórtno prisl.: športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen
● žarg. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ujéti ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ́ á) - 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela / ujeti konja za povodec
- 2. prijeti, zgrabiti kaj
- a) kar se odmika: komaj je ujel klobuk, ki ga je odnesel veter; krožnik bi padel na tla, če ga ne bi ujel / ujeti utapljajočega se in ga potegniti iz vode
- b) kar se približuje: ujel je ključ, ki so mu ga vrgli skozi okno; zagnal je palico v zrak in jo spet ujel; ujeti žogo / pes je z gobcem spretno ujel kos mesa / z drogom ujeti plavajoče deblo / ujele so ga veje, sicer bi padel
// narediti, da se kaj premikajočega se kje zbere: ujeti kri v nastavljeno posodo / ujeti curek v dlan / megla ujame strupene pline zadrži; priprava ujame večino dima in saj prestreže, zaustavi
- 3. prijeti, zgrabiti kaj, kar se premika, giblje: dojenček je ujel obešeno ropotuljico; ujeti nihajočo vrv / ujel je njeno roko in jo poljubil / otrok je ujel mater za krilo
// ekspr. zajeti (kak predmet v tekočini): ujeti fižol, košček mesa v juhi; z žlico ujeti cmok - 4. z iskanjem, zasledovanjem priti do živali z določenim namenom: lovci so ujeli pet zajcev in dva fazana; ujeti bolho, metulja; ujeti divjo žival in jo udomačiti; ujeti polha, raka, ribo; ujeti leva za živalski vrt / ujeti na limanice; ujeti na past, v past; ujeti v mrežo, z mrežo / mačka ujame miš
// z iskanjem, zasledovanjem priti do koga in mu odvzeti svobodo: ujeti pobeglega kaznjenca; ujeti sovražnega vojaka / ujeti divjega lovca; ujeti tihotapca, vohuna - 5. s prislovnim določilom dobiti koga pri opravljanju dejanja, ki ga želi prikriti: ujeti tatu pri dejanju / ujeti učenca pri prepisovanju; ujel se je pri razmišljanju o dekletu
- 6. ekspr. z zvijačo, premeteno dobiti koga v položaj, ko ne more več zanikati, da dela, kar izraža dopolnilo: ujel sem ga, da laže / ujeti koga na laži / zasliševalec ga je na različne načine skušal ujeti; ujeti koga v protislovje / ujeti goljufa, lažnivca
- 7. ekspr. navadno z zvijačo dobiti, pridobiti koga za določeno odločitev, kar omeji njegovo svobodno voljo: ujeti koga na prazne obljube; ujeti koga s svojo lepoto, zgovornostjo
- 8. biti uspešen v prizadevanju dohiteti koga
- a) ki se oddaljuje: avtomobilist, tekač je pred ciljem še ujel prvega; s kolesom je kmalu ujel soseda, ki je šel peš / ujeti rep kolone
- b) ki je glede na kakovost, uspeh spredaj: ujeti predzadnje, vodilno moštvo; ujeti koga po številu zmag, po točkah
// narediti to, kar bi se že moralo narediti: ujeti zamujeno
- 9. biti uspešen v prizadevanju ne zamuditi
- a) prometnega sredstva: če hitro stopite, boste avtobus še ujeli; kljub zamudi ujeti ladjo, letalo
- b) kakega dogodka: ujeti zadnjo filmsko predstavo / ujeti del filma, radijske oddaje
- c) česa sploh: ujeti pravi čas za setev; ujeti rok
- 10. ekspr. biti uspešen v prizadevanju priti v stik, sestati se s kom, ki se težko dobi: ujeti koga na samem in ga kaj prositi; ujeti obrtnika, zdravnika doma / novinar je ujel nekaj žrtev / ujeti koga po telefonu
- 11. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj, kar se težko, redko dobi: ujeti dobro službo, štipendijo; ujeti direktorski stolček / vsak dan ujame kak dinar zasluži
// biti uspešen v prizadevanju pridobiti koga za moža, fanta: tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / ujeti fanta, moža - 12. s prislovnim določilom biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj premikajočega se v položaj, ustrezen za uresničitev določenega dejanja: ujeti letalo v daljnogled; žarg. ujeti zajca na muho / ujeti sončni žarek v ogledalo
- 13. ekspr. hitro, v kratkem času zaznati kaj težko zaznavnega, kratkotrajnega: ujeti sumljiv gib, posmehljiv pogled; ujeti premik koga v zrcalu / ko sem šel mimo, sem ujel nekaj besed / ujeti na uho, v uho; ujeti z očmi
// zaznati kaj sploh: ujeti vonj po zemlji / če je nagnil glavo, je ujel nekaj neba videl
// naprava ujame najmanjšo spremembo glasnosti, svetlobe
// spoznati, razumeti: pravočasno ujeti namero koga / ujeti smisel besedila - 14. naravnati ustrezno pripravo, da se kaj sliši: vrtel je gumb radijskega sprejemnika, da bi ujel glasbo, poročila / radiotelegrafist je ujel klic na pomoč / ujeti tujo radijsko postajo
- 15. biti uspešen v prizadevanju doseči skladnost s tem, kar izraža dopolnilo: ujeti korak, ritem ostalih / ekspr. pri drugi kitici je kitara že ujela našo pesem / ujeti ravnotežje
// biti uspešen v prizadevanju narediti, izraziti kaj tako, da se dobi, kar izraža dopolnilo: ujeti pravo mero, pravi zven - 16. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti, izkoristiti kaj kratek čas trajajočega za uresničitev določenega namena: ujeti kak dan za lastne potrebe; ujeti ugodno priliko, da se kaj vpraša / ujeti urico spanja / bilo je že jeseni, toda ujeli smo lep dan, lepo vreme
- 17. ekspr. s svojim nastopom, pojavitvijo povzročiti, da pride kdo v položaj, ki se mu s hitenjem želi izogniti: glejte, da vas ne ujame dež, noč
● ekspr. ta šaljivec dobro ujame govorjenje, vedenje vsakega človeka posname; ekspr. ujeti korak s časom prilagoditi se razmeram; postati napreden; publ. ujeti misel v ustrezno formulacijo jo ustrezno formulirati; star. nekoliko ujeti obleko zožiti, skrajšati jo; ekspr. varuj se, da ne ujameš še drugega nezakonskega otroka da ne postaneš še drugič nezakonska mati; ekspr. kje si ujel te podatke dobil; ekspr. obleci se, da ne boš ujel prehlada da se ne boš prehladil; ekspr. ujeti strel v koleno nepričakovano, zaradi nepazljivosti ga dobiti; ujeti zanko na raztrgani nogavici narediti, da se ne more trgati, parati dalje; publ. ujeti misel na papir zapisati jo; publ. ujeti prizor na platno narisati ga; publ. ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak posneti; ekspr. ujeti koga v ljubezenske mreže z zvijačo si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; publ. ujeti v objektiv fotografirati, posneti; ekspr. ujeti koga v past prevarati, ukaniti ga; publ. ujeti v skicirko skicirati, narisati; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj
♦ igr. ujeti kralja, pagata vzeti ga kljub nasprotnemu prizadevanju koga; navt. ujeti veter v jadra naravnati jadra tako, da se vanje upre veter
ujéti se - 1. leteč, hitro se premikajoč prijeti se za kaj in se obdržati: akrobat se je spretno ujel za drugi trapez; padajoč se je ujel za vejo in se rešil
// ob izgubi ravnotežja prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: zvrtelo se mu je, vendar se je ujel na stol, za ograjo / mačka se je ujela na vse štiri - 2. biti uspešen v prizadevanju ohraniti normalno lego, ne pasti: na ledu mu je spodrsnilo, vendar se je ujel; ujeti se na brvi / noga se v razmočenem snegu težko ujame
- 3. priti v položaj, ko kaj prepreči nadaljnje premikanje kljub delovanju kake sile: drevo se je pri podiranju ujelo; žoga se je ujela med veje; deblo se je ujelo za skale
- 4. priti v položaj, ko je zaradi kake priprave, snovi onemogočeno svobodno gibanje: lisica, miš se je ujela; preglej pasti, če se je kaj ujelo / ujeti se na trnek, v mrežo, past
- 5. zaradi lastne napake priti v položaj, ko se ne more več tajiti, zanikati česa: goljuf, lažnivec se je le ujel
- 6. ekspr. priti v položaj, ko kaj kje je, se kaže: sončni žarek se je ujel v kroglo, ogledalo
- 7. priti v položaj, ko se kaj prilega čemu drugemu: zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa
- 8. priti glede na svoje lastnosti v primeren, ustrezen odnos s čim drugim: če se korakanje ujame z nihanjem mostu, se most lahko podre / nova hiša se je lepo ujela z okoljem
- 9. priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: kosci so se takoj ujeli; ujela sta se pri delu, v mišljenju; novi konj se je hitro ujel s starim; dobro se ujeti s sodelavci / ujeti se z navadami, značajem koga; publ. ujeti se z novimi razmerami prilagoditi se jim
- 10. ekspr. postati po določenih lastnostih primeren, ustrezen za dosego določenega cilja: po večletni krizi se je umetnik spet ujel; po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti; učenec se je v drugem letniku ujel in izdelal
- 11. ekspr. pojaviti se, biti v (približno) istem času s čim drugim: konec meseca se je ujel s polno luno
● ekspr. njune oči so se ujele spogledala sta se; ekspr. ujel se je na lepe besede, prazne obljube prišel je v nelagoden položaj, ker je verjel lepim obljubam, praznim besedam; ekspr. ujeti se na dekletove lepe oči čustveno se navezati na dekle zaradi lepih oči; ekspr. v dolini se je nekako ujel in se ni več vrnil v hribovsko vas se je znašel, si je uredil življenje; ekspr. veter se je ujel v drevesne krošnje zapihal tako, da ga je bilo zaznati v njih
ujét -a -o - 1. deležnik od ujeti: ujet ptič; ujeti vojaki; ujeta žoga; biti ujet; čutiti se ujetega; noga, ujeta med podrta debla
- 2. ekspr. ki je zaradi kakega položaja, stanja
- a) onemogočen, omejen v gibanju: vozila, ujeta v sneg
- b) onemogočen, omejen v možnostih: biti ujet v čas, predsodke, razmere
● nar. bruna, ujeta na ogel na oglu na križ vezana bruna, katerih konec sega iz stene stavbe; sam.: vse ujete so izpustili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vatikaníst -a m, člov. (ȋ) novinar, specializiran za poročanje o dogajanju v Vatikanu: dolgoletni vatikanist; italijanski vatikanisti; Za komentar članka smo prosili znanega vatikanista, ki je napisal, da se z dejstvi strinja, le interpretiral bi jih drugače E ← it. vaticanista po imenu države Vatikan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vestíčar -ja m (ȋ) publ. novinar, ki poroča o dnevnih novicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vpraševánec -nca m (á) kdor je vpraševan: novinar in vpraševanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vrstíčar -ja m (ȋ) knjiž. pisec, zlasti novinar, ki gleda predvsem na ustrezno, zahtevano število vrstic, ne na vsebino: pisanje vrstičarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.