novọ̑ta, f. die Neuheit, V.-Cig., Jan., M.; — die Neuerung, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nòvota -e ž novost: Záto vnovoti 'zitka hodmo KŠ 1754, 112; tak i mi vu novoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 192; tak i mi vu novoti 'zitka hodimo KŠ 1771, 459; naj ſzlü'zimo vu novoti dühá KŠ 1771, 461

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

novota samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

novotína, f. = novota, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.