humórnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost humorističnega: humornost je le del njegovega pisateljskega bistva;
očaral jih je z odkritosrčno humornostjo in ljubeznivostjo / glavnega junaka je odigral s preizrazito humornostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
joviálnost -i ž (ȃ) knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljudomílost -i ž (ī) star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
očárati -am dov. (ȃ) nav. ekspr. vzbuditi pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe: igralec je očaral občinstvo;
razstavljene slike so vse očarale;
očaral jih je s svojim znanjem / očarala ga je njena lepota in preprostostočáran -a -o: bil je očaran od lepote; gledala ga je vsa očarana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.