ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

abba – samostalnik moškega spola
biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Andrej -a m osebno lastno ime Andrej: Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Anhizes m osebno lastno ime Anhiz: AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja je zhes, inu zhes gorelu, ſpomni de niegou lubi ſtari Ozha Anchiſes im. ed. ſe v' tem gorezhem meſti najde (V, 636) Anhíz, gr. Ἀγχίσης, Enejev oče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

àpa -e m oče: Veſzéli je Apa SIZ 1807, 36; Samuel apa Kráo KOJ 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

apat -a m opat: To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Aram m osebno lastno ime Aram, Ram: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Aram im. ed. (II, 49) Áram, Semov sin, rodovni oče Aramejcev, severozahodnih Semitov, in eden Jezusovih prednikov (SP 1 Mz 10,22), v Novi zavezi Ram (SP Mt 1,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Asurus -a m osebno lastno ime Ašhur: Halaa Shena Aſſuruſa rod. ed. s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes (IV, 382) Ašhúr, lat. V Ashur, Helin mož in Jabecov oče (SP 1 Krn 2,24)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ata [áta] samostalnik moškega spola

oče, ata

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

atej -a samostalnik moškega spola
moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Benoni m osebno lastno ime Ben Oni: Vener porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni im. ed., tu je Syn te britkoſti Bén Oní, ime, ki ga je dala Rahela svojemu najmlajšemu sinu, preden je umrla. Oče Jakob ga je poimenoval → Benjamin (SP 1 Mz 35,18).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

bliskotáti, -otȃ, -ǫ́če, vb. impf. wetterleuchten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

blizi5 členek
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
1.1 izraža precejšnje približevanje določeni meji v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

bogastvo1 -a (bogastvu, bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola
1. nadnaravno duhovno bitje, ki je vsemogočno in nesmrtno; SODOBNA USTREZNICA: Bog, božanstvo
1.1 versko Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; SODOBNA USTREZNICA: troedini Bog
2. narava, lastnosti boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dečla -e (dečla, dejčla) samostalnik ženskega spola
1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
1.1 odrasla oseba ženskega spola, navadno mlajša; SODOBNA USTREZNICA: ženska, žena
2. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
3. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dèd déda m ded, stari oče: Ded KMS 1780, A9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ded -a (ded, dejd, did) samostalnik moškega spola
očetov ali materin oče; SODOBNA USTREZNICA: ded, stari oče
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dedec -dca (dejdec, dedec, dejc*) samostalnik moškega spola
1. dorasel človek moškega spola; SODOBNA USTREZNICA: moški, mož
2. očetov ali materin oče; SODOBNA USTREZNICA: ded, stari oče
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dèdek -a m ded, stari oče: dede(k) i baba KŠ 1754, 31; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; Dêdek je sztári AIN 1876, 15; Zdávnyi dêdeci KAJ 1870, 164; vnuki dêdekov KAJ 1870, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola
1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek
2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok
2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
2.3 Kristus kot otrok
3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik
3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: priti ob dete
TERMINOLOGIJA: božje dete

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dini -a -o pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
3. v krščanstvu ki je s kom združen v eno, nedeljivo bitje
FREKVENCA: 174 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: dini Bog / dino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dolivtrgati -am dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, povzročiti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odreči, odtegniti
1.1 kdo; komu, na čem narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; SODOBNA USTREZNICA: skratiti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

dušemǫ̑rəc, -rca, m. = dušegubec, Cig.; d. od začetka, oče laži, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Edisius m osebno lastno ime Edisim: Satoraj ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati, de ſi lih nje Ozha AEdiſius im. ed. ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Kadar je vidil Edeſſius im. ed. (III, 342) Edisím, poganski duhovnik, oče sv. Marjete, mučene v Antiohiji okrog 307

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Evfemian(i)us -n(ij)a m osebno lastno ime Evfemijan: S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus im. ed., Gospej Matteri pak Aglaes ǀ Euphemianus im. ed. ſpumni prezej na ſvojga Synu Aleſſa ǀ Ishzhite v' hishi Euphemiana rod. ed. ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda Euffemania rod. ed. Evfemiján, oče sv. Aleša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Fanuel -a m osebno lastno ime Fanuel: kakor je bila Anna Phanuela rod. ed. Hzhy, od katere S. Lukesh pravi (III, 68) Fanuél (SP Lk 2,36), oče prerokinje Ane

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Filip(us) -pa m osebno lastno ime Filip: Philippus im. ed. pak Macedonski krajl je bil te misli, de slatu je letu nar nuznishi ǀ Philippus im. ed. ſpanski krajl ǀ ta bogaboyezhi Philippus im. ed. Diez ǀ kej ſi ti ò S. Philippus im. ed. Nerius ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Philippus im. ed. Joanno ǀ gdu je bil podvnzhil Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti, katire nje Ozha Philip im. ed. je molil ǀ Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei, S. Filip im. ed. ǀ Filip im. ed. Macedonski Krajl je vedil ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Dobruta S. Philippa rod. ed. ǀ Gliha je bil S. Philippu daj. ed. ǀ Naj li hualio krajla Philippa tož. ed. Tetrarca ǀ naprej poſtavi … S. Philippa tož. ed., inu S. Jacoba Apoſtelna ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa tož. ed. sapuſtila 1. Fílip Makedónski (382–336 pr. Kr.), oče Aleksandra Velikega 2. Fílip II. (1527–98), španski kralj 3. → Diez 4. Sv. Fílip Nêri (1515–95), apostol Rima 5. Sv. Fílip, apostol (SP Mt 10,3) 6. Fílip, četrtni oblastnik v Itureji in Trahonitidi (SP Lk 3,1) 7. Fílip, Herodov brat (SP Mr 6,17)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Gordianus -na m osebno lastno ime Gordijan: Gordianus im. ed. Ceſſar … je bil obnorel, inu ſam ſebe fental (IV, 409) ǀ S. Grogor … je bil Syn tiga shlahtniga, inu bogatiga Rimskiga Gospuda Gordiana rod. ed. (III, 195) 1. Márk Antónij Gordiján Semproniján, lat. Marcus Antonius Gordiānus Semproniānus, rimski cesar (238) 2. Gordiján (6. stol.), oče papeža sv. Gregorja I. Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.-Mur., ogr.-M., Danj.-Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Hebrejar m osebno lastno ime Abul Faraj (?): Hebreher im. ed. taku bere ǀ Kir Hebreiar im. ed. bere ǀ Hebrehiar im. ed. pak bere ǀ kakor bere Hebreær im. ed. ǀ Hæbreiar im. ed. bere Verjetno je mišljen Abúl Faráj z vzdevkom srlat. Bar Hebraeus (1226–86), dobesedno ‛Judov sin’ (njegov oče je bil namreč judovski zdravnik Aaron), razlagalec Svetega pisma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Henoh -a m osebno lastno ime Henoh: Henoh im. ed. je shivil v'ſakonskim ſtanu, ter je imel veliku otrouk ǀ sa en Exempel naprej poſtavem Henoha tož. ed. Hénoh, Jeredov sin in Metuzalemov oče (SP 1 Mz 5,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Hermenegild -a m osebno lastno ime Hermenegild: Ta perva je bila Ingunda, katera je bila ſvojga mosha krajla Hermenegilda tož. ed., inu cello shpansko deshelo na pravo vero perpravila (V, 66) Sv. Hermenegíld (umrl 585), sin zahodnogotskega kralja Leovigilda, ki je iz arijanstva prestopil v krščansko vero. Zato ni postal kralj, pač pa ga je dal lastni oče zapreti in po enem letu obglaviti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Hieronimus -m(us)a m osebno lastno ime Hieronim: S. Hieronymus im. ed. s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe ǀ pishe Hieronymus im. ed. Gratianus ǀ je djal Sveti Hieronimus im. ed. ǀ pravi: s. Hijeronymus im. ed. ǀ taku sastopi S. Hieronijmus im. ed. ǀ kakor je ſamerkal S. Hironymus im. ed. ǀ S. Hyronimus im. ed. saupje ǀ pravi Hieronymus im. ed. Delanuza ǀ dusha S. Hieronyma rod. ed. ſe je bila njemu prikasala ǀ Meni pak S. Hieronymusa rod. ed. miſſu dopade ǀ S. Hieronymu daj. ed. ſe je ſdelu ǀ Poshlushaj S: Hieronyma tož. ed. ǀ poshlushaite s. Hieronijma tož. ed. ǀ Poshlushajte S. Hieronima tož. ed. ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa, inu bres meſſa, inu krijvi Hieronijmusa tož. ed. ǀ ſmejm rezhi s'Svetem Hieronymuſam or. ed. 1. Sv. Hierónim (pribl. 342–420), cerkveni oče 2. → Gracianus 3. → Lanuza; → Heronimus, → Hieronij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Hila -a m osebno lastno ime Hila: Hila im. ed. gre damu, poklizhe ſynu ǀ bogat Gospud s' imenam Hila im. ed. ǀ Aurelianus prezej svej, ter poshle po Hila tož. ed. (III, 292) Híla, oče sv. Vida

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

hoštarija -e ž gostilna: O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

hoštir -ja m gostilničar: na enem voglu je ſtal en opotekar, na tem drugem en Arzat. Na enem en Pek, na tem drugem en hoshter im. ed. ǀ pride hoshter im. ed. s' Sheno, ter yh ubyeta ǀ Tudi vy Hoshtery im. mn. bote mogli rajtingo dati ǀ Sprizhat meni morio kopzy, inu hoshtery im. mn., kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče); → hostir, → oštir. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitārius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ilo -a s ilo, ilovica: Bug je bil sapovedal Angelom de bi s'gilla rod. ed. sturili en peld ǀ ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla rod. ed. drukan ǀ ſonze oterdj to gillu tož. ed., inu mehak ſturj ta vſik ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst, ali gillu tož. ed. Beseda je pisana s protetičnim g-, ki predstavlja kraš. γ-, prim. v Vipavi γílu (Ramovš 1924: 168); → oštarija, → oče, → ogrski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ȋn, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Jese nepreg. m osebno lastno ime Jese: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Ieſse im. ed., David ǀ Ti ſi taista korenina Jeſſe im. ed., katera je rodila eno vejzo, katera nam je perneſla to lepo roshizo JEſuſa ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe rod. ed., katera nam bò rodila to lepo roshizo Meſſiaſa Odreshenika Jése, lat. V Isai, Iesse, Davidov oče (SP 1 Sam 16,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Jonov m Jonov: Isvelizhan ſi ti Simon Jonau im. ed. m Syn (III, 327) ǀ Iſvelizhan ſi ti Simon Jonau im. ed. m Syn (V, 246) Jóna je bil oče apostola Simona Petra (SP Mt 16,17).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Jubal m zemljepisno lastno ime Jubal: Jubal im. ed. je bil ta pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico (IV, 425) Jubál, oče vseh godcev na citre in flavto (SP 1 Mz 4,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Justinus -na m osebno lastno ime Justin: ozhitnu pravi Iuſtinus im. ed. Micho ǀ S. Iuſtinus im. ed. Orgelitanus odgovorij ǀ S. Iuſtinus im. ed. odgovory ǀ S. Iustinus im. ed. Marternik praui ǀ poterdi Iustinus im. ed. Micho ǀ Kir Juſtinus im. ed. Michovienſis saſtopi ǀ Juſtinus im. ed. Polonus ozhitnu pravi ǀ bodem s'tem andohtlivem Iustinam or. ed. rekal 1. → Mihoviensis 2. → Orgelitanus 3. Sv. Justín (mučen pribl. 165), filozof in cerkveni oče 4. → Polonus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

komisȋja, f. 1) navod, poverjenstvo, die Commission; — 2) nekdaj: die Bezirksbehörde; oče župan pridejo neki dan klavrni iz komisije, Erj. (Izb. sp.); bil je skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kresijo, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Kostus m osebno lastno ime Kostus: Catharina je bila Hzhy eniga Krajla Coſtus im. ed. s' imenam (III, 573) Kóstus, oče sv. Katarine Aleksandrijske

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

kòt, conj. = kakor, wie, Mur., Gor.; belo kot sneg, Met.; kot bi, gleichwie, wenn, Jan.; — = ko, als (za komparativom), C., Cig., Jan., Gor.; — als (in der Eigenschaft): jaz, kot oče tvoj, nk.; — iz: koti = kakoti (prim. kakti), Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Laban -a m osebno lastno ime Laban: golufni kakor Laban im. ed. ǀ laban im. ed. je bil faratal Iacoba ǀ veliku zhaſſa je Jacob Labanu daj. ed. shlushil ǀ n'hozhe vezh per ſvojmu Taſtu labanu daj. ed. prebivat Labán, Rebekin brat in Rahelin oče (SP 1 Mz 24,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ládati 1., -am, vb. impf. = vladati, Mur., Dalm., vzhŠt.; oče sina ne more ladati (meistern), vzhŠt.; — besitzen, C.; — l. se, sich betragen, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

màti mátere ž
1. mati: Mater Mati KMS 1780, A9; Mati Anya KM 1790, 95; ali ſze pak Otecz ino Mati zcſéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; prva mati Ejva KŠ 1754, 96; zarocsena mati nyegova Mária KŠ 1771, 5; ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; Edna mati je ednoga máloga sziná méla KAJ 1870, 8; Mati sze trüdila AI 1875, kaz. br. 7; oča ino mati BJ 1886, 9; na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; ocsé ſzvojega i materé ſzvoje KŠ 1771, 50; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; Ednoga očé i edne materé deca BJ 1886, 9; ki hüdougucsi Ocsi, ali materi KŠ 1771, 50; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7; Szvojoj materi je pa nejvüpao ovaditi BJ 1886, 9; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega, i mati tvojo SM 1747, 45; Oczo ino mater ti vſzigdár rad postüi SM 1747, 88; vzemi to dejte i mater nyegovo KŠ 1771, 8; Kaj Bog nyô odlocsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10; najsli ſzo tó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; Sto ſzo Otsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; pren. Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; Tejlo pa nyegovo materi zemli SŠ 1796, 6
2. v zvezi Mati Cerkev Cerkev: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa ſz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; i ſzvéta Mati Czérkev, pred náſz dála KMK 1780, 4; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 1807, 10; kotera je od ſzvéte Matere czirkvi noter vzéta TF 1715, 20; Od szvéte Matere Czérkvi KŠ 1754, 129; Deſzétere zapouvidi i Sz. Materé Czerkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; vu ſzvétoi Materi Czirkvi delajo TF 1715, 35; ſze naj tak ponása praj k-'seni ſzvojoj, liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; vörjem jedno ſzvéto Mater Czirkev kerſchánſzko TF 1715, 23; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; po steroi ſzvéto Mater Czirkev plánta SM 1747, 35; naj mater czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Vörjem Szvéto krſztsánſzko Mater Vzérkev KMK 1780, 7; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

miločútən, -tna, adj. Mitgefühl habend: ubogim m., skrben oče, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

možíti, -ím, vb. impf. verheiraten, mit der Verheiratung beschäftigt sein: oče moži hčer; petica moži, Npreg.-Jan. (Slovn.); m. se, daran sein, zu heiraten; heiraten (vom Weibe).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.-Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.-C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.-C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.-Valj. (Rad); iz nebes priti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Nisenus -na m osebno lastno ime Niški, tj. iz Nise: kakor je samerkal S. Grogor Niſſenus im. ed. m ǀ Kateriga huali Euſebius Niſsenus im. ed. ǀ Kakor pravi Gregorius Nijſsenus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Gregorius Neſſenus im. ed. ǀ berem od S. Grogoria Niſſena rod. ed. m 1. Sv. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, gr. teolog, govornik in pesnik 2. → Evzebius 3. Priimek izvira iz imena kapadokijskega mesta Nísa, lat. Nyssa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Obed m osebno lastno ime Obed: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Obed im. ed., Ieſse, David, ſalamon (II, 49) Obéd, Jesejev oče in Davidov stari oče (SP Rut 4,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oblẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; stari oče je polje oblezel, Z.; — 2) bekriechen, beschleichen, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

obžalováti, -ȗjem, I. vb. impf. betrauern, bedauern; o. grehe, bereuen; — II. vb. pf. obžálovati, die Trauer beenden: oče, vsaj toliko počakajmo, da obžálujemo po materi, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.-Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.-Mik., Npes. (Goriš.)-LjZv.; acc. óčo, Trub.-Mik.; očę̑, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.-Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.-Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.-Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.-Mik.; očę̑ve, ogr.-Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.-Mik.; — (ocja, Ben.-Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja (prim. Oblak Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oča [óča] samostalnik moškega spola

oče

PRIMERJAJ: oče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oča samostalnik moškega spola

PRIMERJAJ: oče

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

oča -a m oče: Dauid pak kakor en vſmileni Ozha im. ed. sapovej ſuojm ſlushabnikom ǀ Moli uni, ter pravi: ozha im. ed. nash, alivener Boga ne lubi ǀ ò moj lubi zartani ozha im. ed., vij bi ga prezei od vaſs ſunili ǀ Moj S: Ozha im. ed. Francisk je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha +im. ed. m ǀ en ozhaje im. ed.+ bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom ǀ raunu Kakor ſim bil jest s'mojm ozham or. ed. sturil, taku ſe meni sdaj pourazha V stranskih oblikah se razen v zapisu ozham (I/2, 113) uporablja osnova očet-; → oče.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oče [očȅ očẹ́ta] samostalnik moškega spola

oče

PRIMERJAJ: oča, očič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oče samostalnik moškega spola

PRIMERJAJ: oča

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

oče prim. oča 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oče -ta m oče: nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

očenaš (oče naš) sam. m ♦ P: 1 (DC 1580); (oče naš/očenaš) sam. m ♦ P: 1 (DB 1584); (očenaš/oče naš) sam. m ♦ P: 1 (TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oče naš gl. očenaš ♦ P: 2 (DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

očič [očȉč] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

PRIMERJAJ: eč, oče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

odmẹ́niti 1., -im, vb. pf. bestimmen; v dar kaj o. komu, C.; za reveže kaj o., Z.; odmenjen, zugedacht, Cig.; vloge odmenjene oblastvom, Levst. (Nauk); odmenil ga je oče za duhovski stan, Jurč.; designieren, Cig., Jan.; — widmen, Jan., nk.; o. se za kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

odròd, -rǫ́da, m. 1) die Abkunft, Mur.; nebeškega odroda, Ravn.; — der Stamm, Mur.; Adam je grešnega odroda oče bil, Ravn.; slavni odrod ubogih žrtev, Zv.; — 2) (po nem.) die Abartung, Cig.; — die Spielart, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ogrski -a prid. 1. ogrski, madžarski: S. Elisabeth Vogarska im. ed. ž krajliza ǀ Vladislaus Alberta Ogerskiga rod. ed. m krajla ſyn, kumai shteri Meſſize je bil ſtar ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga rod. ed. m krajla Hzhij ǀ bodo nashi yh is Ogerske rod. ed. ž deshele pregnali, inu v' Turzhio sapodili ǀ Eny pravio de je saneſſena is' Ogerske rod. ed. ž deshele, drugi pravio, de je prishla is Hrouashke deshele ǀ Kakor ſe bere od Margarite Hogerske rod. ed. ž Kerajlize ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga rod. ed. s krajlevestua ǀ Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko tož. ed. ž deshelo, ter Ogre je bil premagal ǀ v' Shpanski, Polski, Nemski, Ogerski mest. ed. ž, inu v'Hrovashki desheli 2. hunski: odgovorj Attila … Jeſt ſim Ogerski im. ed. m Krajl, Boshja shtrajfinga Zapisi z vzglasnim H- imajo protezo (prim. → hoštarija, → oče); → Oger, → ugrski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oskȓbən, -bna, adj. Pflege-: oskrbni oče, C.; Verpflegs-, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ótəc, -tca, m. = oče, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

òtec òca m
1. oče: Otecz, Reics TF 1715, 38; Poſtu Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega SM 1747, 45; Poznamo oczo, matere BKM 1789, 431
2. nebeški oče, Bog: Otecz nas drági nebeszki ABC 1725, A6a; Daſze dicsi vNébi Otecz Goſzpodin Bog SM 1747, 84; Dika ti bojdi Otecz, Goſzpon Boug BKM 1789, 144; Hodte kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; Zádav pri náſz tvega Ocza BKM 1789, 4; Nyegova velika lübezen kſzvojemi oczi TF 1715, 41; Hvala boidi Bogi Oczi SM 1747, 90; Boidi Dika Oczu ſzinu SM 1747, 81; Dájmo hválo Oczi BKM 1789, 101; Ocza i ſzina dobre lubezni SM 1747, 82; vöro zkoterov vörjemo uu Oczi TF 1715, 20; Iasz vöriem vu ednom Boghi Oczi ABC 1725, A5a; mámo zagovornika pri Oczi SM 1747, 14; Jaſz vörjem vu ednom Bogi Oczi SM 1747, 44; má greihe pred Dühovnim oczom vadlüvati TF 1715, 35; naſe tüváristvo nai bode z-Oczom SM 1747, 19; Komi boj dika i zOczom BKM 1789, 22; mámo proſziti, kako ſzvoje dráge ocse TF 1715, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

papež -a m papež: Papesh im. ed. Cajus od S. Sebaſtiana pravi ǀ ſamkaj lepu ſe raimaio beſſede S. Grogoria Papesha rod. ed. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu daj. ed. ſpovedal ǀ je bil od Chriſtuſa sa Papesha tož. ed. poſtaulen ǀ Kadar Papeſha tož. ed. isvolio ǀ ſo imeli dobro miso per Papeshu mest. ed. ǀ ta Vuzheni Mauritius Breſcius je taku govuril pred Papesham or. ed. Sixtam V. ǀ Sveti Papeshi im. mn. ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij im. mn. na varh suoje glave noſsio ǀ Se neshona ni Ceſſariou, ni Papeshou rod. mn., ni bogatiga, ni vboſiga ǀ kronane glave teh Papeshu rod. mn., Cardinalu, shkofu, inu shegnanih Maſhniku ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli David, v'mej Papeſhi or. mn. Peter ← stvnem. bābes, pābes ← lat. pāp(p)ās ‛papež’ < ‛skrbnik, vzgojitelj, oče’ ← gr. πάπ(π)ας ‛oče’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

pater -ja in nepreg. m pater: ta Pater im. ed. hitru tezhe k'tej bolni ǀ Pater im. ed. je vſe reiſs Kar pravite, vener nam taku teshku naprej pride ſe ſpovedat ǀ ſe bere od Pater rod. ed. Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu daj. ed. Alfonsu de Caſtro Ordna ǀ ſi naprei vſameta de hozheo Pater daj. ed. Bernardu povedat ǀ ſim uprashal eniga Paterja tož. ed., sakaj po nozhi Juternze Molio, inu nikar pò dnevi ǀ cellu meſtu pride v' to veliko zerku poshlushat tiga Pateria tož. ed. ǀ bi ſe dobru ſpodobilu, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater tož. ed. Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ Paterij im. mn. Iſavitery ſo njemu dali en Crucifix ← srlat. pater ‛menih duhovnik’ < lat. pater ‛oče’; → polj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

pẹstȗn,** m. der Kinderwärter: dober pestun je bil stari oče, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

plȃv, -ȋ, f. 1) das Holzflößen, Savinska dol.; — 2) das Floß, Dict., Jan.; v plaveh (= v "flosih"), Dalm.; oče je odvezoval veliko plav, Jurč.; krasno okinčana p., Zv.; — eine schwimmende Brücke, ogr.-C.; — der Nachen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

poočetiti [poočetītinepopoln podatek] dovršni in nedovršni glagol

postati, biti podoben očetu, obnašati se ali delovati kot oče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

prístən 1., -stna, adj. echt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pristni bratje, die leiblichen Brüder, Meg.-Mik., Zilj.-Jarn. (Rok.); pristni oče, der leibliche Vater, Mur.; pristni nauk, die lautere Lehre, Cig.; — p. ulomek, ein echter Bruch, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

rȃjni, -jna, adj. verstorben, selig; rajni oče, rajni moj brat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

rę́jən, -jna, adj. Zucht-; Erziehungs-, Cig., Jan.; rę̑jni oče, der Nährvater, Cig.; rejna žena vseh duš cele fare, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

sèstra -e ž
1. sestra, ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: Soror Szeſztra KMS 1780, A8b; mati Mária, Devicze Márie ſzeſztra, ali teticza KŠ 1771, 1 (B1a); ali nyegove, ali pa Barnabáſove Szeſztré KŠ 1771, 100; I tá je mejla ſzeſztro, ſtera ſze je zvála Mária KŠ 1771, 205; da nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; Pozdrávlajo te tvoje odbráne ſzeſztré ſzinovje KŠ 1771, 738; Ednoga očé i edne materé deca so bratovje ino sestre BJ 1886, 9; Eto je sestram pripovedávala BJ 1886, 4
2. pripadnica verske skupnosti: za ovoga naſſega brata (ſzeſztre) SM 1747, 62; Porácsam pa vám Febo ſzeſztro naſo ſzlü'zbeniczo Czérkvi KŠ 1771, 484; mi ſzmo ſzi vſzi bratovje i ſzeſztre KŠ 1754, 154; vſzem bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

sprejẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sprejeti; aufnehmen, Mur., Cig., Jan., C., nk.; tajnik sprejema nove člane v društvo, nk.; novice z velikim veseljem s., nk.; nauke s., lernen, C.; — empfangen; goste, denarje s.; Me radi povsod imajo, Me oče, mat' sprejemajo, Npes.-K.; Vsi grejo sprejemat ga, Npes.-Schein.; — übernehmen, Jan.; s. (izprejemati) vojake na trden dopust dane, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.-Mik.; (germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.-M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.-Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Tekcelinus m osebno lastno ime Teskelin: njegou Gospud Ozha Teccelinus im. ed., inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus, Udalricus njegou Striz (III, 452) Teskelín, oče sv. Bernarda (11.–12. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Trankvilinus -a m osebno lastno ime Trankvilin: nyh ozha Tranquillinus im. ed. yh je shal obyskati ǀ brata, Marcus, inu Marcellianus Synoua tiga bogatiga Tranquillina rod. ed. (III, 104) Trankvilín, oče sv. Marka in sv. Marcelijana

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

vrèd, adv. 1) zu gleicher Zeit, zugleich, C.; pri tebi in pri njem vred, C.; — 2) sogleich, Habd.-Mik., C.; — 3) sammt; s kom, s čim vred; oče s sinom vred; z nočjo, z dnevom vred, mit Anbruch der Nacht, des Tages; — drugemu vred, wie ein anderer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Zaharija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Zaharija: Edn mutaſt rata, kakor Zacharias im. ed. ǀ kakor Zaccharias im. ed. je od njega prerokoual ǀ od kateriga pishe Zaccarias im. ed. Boverius ǀ En dan S. Zaccharia im. ed. Mashnik grè v' ta Tempel Bogu offrovati ǀ Duh s' kusi usta zacharia rod. ed. Preroka pravi ǀ beſsede Preroka Zacharia rod. ed. ǀ ſvojmu Ozhetu Zacchariu daj. ed. je bil beſſedo povernil ǀ kakor njegovimu Ozhetu Zacchariaſu daj. ed. Angel Gabriel ozhitnu je bil osnanil ǀ Ter ſtojezh Zacchriaſu daj. ed. oſnani ǀ sakaj Zachariaſa tož. ed. so bily vbilij ǀ sakaj Angel je ſtal kadar je govuril s' Zacchariaſam or. ed. 1. Zaharíja, eden malih prerokov (SP Zah 1,1) 2. Sv. Zaharíja, oče Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 3. → Boverius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

zasorẹ̑j, adv. ni zasorej kot oče = ni tak, kakor oče, er ist dem Vater nicht ähnlich, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

zavídẹti, -vȋdim, vb. pf. 1) zavidim, ich werde sehen, C.; — 2) missgönnen, beneiden, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Met.; z. komu kaj, C.; (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 3) z. koga, jemanden hassen, Cig., Notr.-Levst. (M.); vse ga zavidi, Glas.-Mik. (V. Gr. IV. 313.); mladi kralj pove, kako ga je oče zavidel, da ga je hotel celo ustreliti, LjZv.; (v tem pomenu vb. impf.); — 4) übel nehmen, to mi je zelo zavidel, to se mu je zelo zavidelo, das hat er (mir) sehr übel genommen, Dol.; — 5) zavidi se mi, es dünkt mir, C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

zavrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) als unangemessen wegwerfen, verwerfen; verstoßen: ne zavrzi nas, o Bog! zurückweisen: z. priče, sodnika, Cig.; z. ponudbo, Jan.; — enterben: oče je sina zavrgel, Savinska dol.; — z. se, sich wegwerfen, Cig.; tak fant, pa se tako zavrže s tako ženitvijo! Polj.; želim, da bi se ne zavrgel in ne zašel, Jurč.; — 2) z. žogo, den Ball verschlagen, Cig.; — 3) z. se, entstehen, M., Erj. (Som.); zavrglo se nam je toliko spakudranih besed, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

želarȋja, f. 1) die Inwohnerschaft, die Keischlerei, Mur., kajk.-Valj. (Rad); — 2) eine halbe Hube, SlGor.-C.; oče mu mora želarijo prepustiti, ker je najstarejši sin, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — (praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

Število zadetkov: 121